R.Utarali Makedonia: An o 1371 themakere institucie isi 128.879 bukjarne kote 1.584 jali 1,44 % si Roma

Pandžtodi, 19 Aprilo 2024
R.Utarali Makedonia: An o 1371 themakere institucie isi 128.879 bukjarne kote 1.584 jali  1,44 % si Roma

Ko štar ministeiumia o procento tao etnikane Makedoncia si 70% taro sa o barabutno numero bukjarne. Ko 7 resoria I akcepcia taro etnikane Albancia si upreder 30%, hramosarel o Порталб.мк....

O bisterdo heroi taro Košare o Rom o Dalibor Dimov, ki savakteskiri straža bizi bista thaj lipar

Štartodi, 18 Aprilo 2024
O bisterdo heroi taro  Košare o Rom o Dalibor Dimov, ki savakteskiri straža bizi bista thaj lipar

O Dalibor Dimov, Room, Toplodolco prekal I daj, Srblia pire vakerinaja. Agjaar vakerena oleskere amala leske. Ko gav Obrenovac ko trujalipe taro Pirot ki romani familia Dimov, ko 23 decembro...

O Ćarli Čaplin e dživdipaske

Štartodi, 18 Aprilo 2024
O Ćarli Čaplin  e dživdipaske

O Čarli Čaplin si jekh taro majkontraverzno thaj majbare persone ki era taro nemo filmi. Ov si bijame angleder 135 berša ko 16 April 1889 berš, a mulo ko 25...

D-r Džemile Berat: I Kriva Palanka dengja majbut fakultetsko educirime Roma an i Makedonija

Trintodi, 17 Aprilo 2024
D-r Džemile Berat: I Kriva Palanka dengja majbut fakultetsko educirime Roma an i Makedonija

D-r Džemile Berat, avgo Romano doktori an Makedonia, psihijatri an i penzija promoviringja piroo lil „Miro suno ‘ “Mojot son” kip li bijandi diz. „Sine baht te bijangjovav , te...

Šutka NEWS

D-r Džemile Berat: I Kriva Palanka dengja majbut f...

D-r Džemile Berat: I Kriva Palanka dengja majbut fakultetsko educirime Roma an i Makedonija

D-r Džemile Berat, avgo Romano doktori an Makedonia, psihijatri an i penzija promoviringja piroo lil „Miro suno ‘ “Mojot son” kip li bijandi diz. „Sin...

Palo duj berš premiersko mandati ko roko taro neko...

Palo duj berš premiersko mandati ko roko taro nekobor divesa o premieri Kovačevski palem maškar o Roma, numa akava drom pire čhijaja sar misafiri ko Romano Bal ko Skopje

Palo duj berš mandati sar premieri oo Presidento e Gpvermenteskoro Dimitar Kovačevski so angleder nikana na avilo te dikhel e Romen ko roko taro nekob...

O sikle thaj o nastavnikoja an o Šuto Orizari sikl...

O sikle thaj o nastavnikoja an o Šuto Orizari sikljoven sine bašo klimatsko trampe thaj protektiva e dživdipaskere trujalipaske

Majhari 150 sikle Roma tari fundavno em maškarutni škola an Šuto rizari lele than ki praktika k lačharipa olengere sastipaske , k klimatsk trampeem pr...

Palo eratutno incidenti ko Šuto Orizari i policia...

Palo eratutno incidenti ko Šuto Orizari i policia vaktavinaja: Astarde si duj tikneberšengere persone pali notacia kaj si posavdo jekh čhavo taro 14 berša

I policia taro Jekhina andrune bukjenge ko Čairi ko SVR Skopje astargje duj tikne beršengere persone , sar notacia anglune kaj ko dive 13.12.2023 berš...

Kolumna taro Andrijano Dzeladin Roma News: Kolekti...

Kolumna taro Andrijano Dzeladin Roma News: Kolektivnost ili individualizam ?

Nekozom dive, masekija, berša kerela pes lafi ko socijalna mreže sar o Rom e Romeske te arakhel greške te shaj peravela pes odredeno manushengoro avto...

Startujngja em agorkergja kriseskoro procesi mujal...

Startujngja em agorkergja kriseskoro procesi mujal štar policajcoa soske margje Rme ko phanlipa ko Idrizovo, sa e štar dženege šartiali globa ko roko taro trin berša

Saste palo deš masekoa akala dive startujnggja e kriseskoro procesoi mujal štar policisko bukjarne ko phanlipa Idrizovo . Akaleske dengja informacia o...

"Muadren sa e Romen", vakergja o Himler - Genocid upral o Roma

Ko lipar kompleksi "Stratište", ko than Jabuka ko pašipa taro Pančevo, sine notirime o dive kana o Roma si mudarde ko Dujto lumiakoro maripa, thaj dive kana o Hajnih Himler dengja decizia te legaren pe o Roma an o logoria baši likvidacia. Odoja decizia sine dendi an o 16 decembro 1942 berš.

 

Palo odova notirimi decizia sine dendi 29 januar 1943 berš o Roma te oven deportirime ko Aušvic - Birkenau. 

I deportacia sine kerdi ko periodi fevbruar 1943 dži ko juli 1944 berš. Sar konsekvenca taro organizirimi deportacia an o logori Aušvic - Birkenau dži ko 2 avgusto 1944 berš, funkcionirinel sine o spc logori e Romenge anavkerdo sar  “Cigojnerlager”.  Oleste ko odova periodi sine phanle pobut taro 23.000 Roma, kote paše 20.000 sine likvidirime.

O phanle Roma sine tari teritoria tari Germania, thaj o thema so sine telal okupacia sar so si i Austria, Čehoslovakia, Poland, Francia, Jugoslavia, Belgia , thaj kotora tari Norvegia, Špania thaj tari Rusia.

Ki akaja komemoracia trujal Srbiakoro themakoro učipe than lele paše familia taro mudarde Roma, Romane organizacie, thaj javer.

Ko anav taro ministeriumi bašo butikeripa thaj socialno pučipa , lulugja čhivgja o vice ministeri Milan Popović, a lafi kergja e dizjakoro šerutno taro Pančevo o Saša Pavlov.

O genocid upral o Roma an o Dujto lumiakoro maripa sine jekh taro majabre tragično epizode ko akava maripa thaj na trubul niked te bistrel pe thaj te ačhol an i memoria.

Pin It
FaLang translation system by Faboba

Од 5 Ноември 2022 достапен документарниот филм на СП БТР „Небо, Точак, Земја„ на Max TV и Max TV GO со пребарување –Видеотека

Mangava te vakerav

6-to Romano Čhavorikanoo muzikakoro festivali 
„Čhavorikano Suno 2022“ – SP BTR

6-ти Ромски Детски музички фестивал
„Детски Сон 2022„ – СП БТР

6th Romani Children's Music Festival
"Children's Dream 2022" - SP BTR

Momentalno Online

       Isi 124 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Golden Wheel - Entry Application Form

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali