Paše 200 studentia Roma an o Niš dživdinen jekh a jekh sar sako o terne studentia an i Srbia. Majbut si bibajtale sar so vaklerema so ka keren buti kana ka agorkeren o studiriba, thaj te ovel majbut an o fakultetia hramosarde Roma trubul te iranel pe i bilačhi ekonomikani ilustracia e Romenge.

 

O Robert Kasumović si 4-to berš an o studie ko Medicinakoro fakulteto an o Niš thaj sar prioriteti si so ka kerel buti kana ka agorkerel. O NGO sektoro e romane populaciake dela baro suporto numa o Kasumović vajerel kaj i them trubul te iranel majlačheste piri percepcia mujal o Roma.

 

I them nane te kerel khani te na sine akala europakere donacie so trubul ola te implementirinen olen. O pučiba bukjaja e siklenge thaj studentnege si konkluzno thaj pakava kaj ak resa sukcesi sar kontrakto ko periodo so avela. Majbaor problemi ko momenti i buti e Romane kadareske akcentirinela o Kasumović.

Read more ...

O Kabineto taro Ministeriumi bizo resoro - Samka Ibraimobski - Implementatori e Strategiake ko lačhariba e situaciake e Romenge an i republika Makedonia an i konekcia e Konskurskeske ko hramosariba studentia an o akademsko 2017/2018 berš an i republika Makedonia liparela e dizutnen taro Romano entiteto te šaj aplicirinen baši bilovengoro stipendiriba an o MIT Univerziteto -Skopje.

O MIT univerziteto - Skopje resarinaja te del sasoitno džovaplipa sat inkluzia thaj multikulturalno uči edukacia , dela 10 bilovengere stipendie ko džidiplomsko studie e siklenge taro 4 beršengiri edukacia odlično sukcesea thaj sikavgje rezultatia avrual edukaciakoro aktiviteti taro Romano nacionaliteto.

O stipendirime studentia si len niami te alusaren ko savo bilo akreditirimo fakulteto thaj studentsko pprograme an o pervazia e MIT Iniverziteto - Skopje: Fakulteti bašo Menadžmenti, Fakulteti baši arhitektura, Fakulteti baši psihologia, Fakulteti baši jurisdikcia, internacionalno konekcia thaj diplomatia, Fakulteti sekjuriteteske, Fakulteto bašo menadžemnt thaj ekološko resursia.

Read more ...

An o 23 maj an o hoteli Hajat an o Beograd ikergja pe konferencia anavkerdi sar :  :" Konkluzno dimenzie an o kvaliteto e anglalsikljojbaskiri edukacia" - funde an o programe.

An i akaja konferencia trujal aver so lele than sine thaj o CIP - Centri baši interaktivno Pedagogia tari Srbia kaskoro parteniri si thaj o RDIC taro Skopje thaj olakoro membro sine o Zoran Dimov.

Maškar o aver an i akaja konferencia than lele o Ministeriumi baši edukacia thaj tehonološko buvljaripa an i Srbia o Mladen Šarčević, o Direktori tari Švajcariakoro kancelaria e buvljaribaske thaj butikeriba an i Srbia i Ursula Laubli, o direktori e kancelariake UNICEF an i Srbia Michael Saint Lot thaj avera.

Read more ...

E themakoro sekretaro an o Ministeriumi baši sociala, buti an o Govermento e Republika Srbiake o Nenad Ivanišević lelja than an o sikaviba resultatia taro 18 masekongoro proekto " Ekonomikani zor e Romane džuvljake: progreso an o kapaciteto ko buti thaj korkorobuti".

E themakoro sekretaro vakergja kaj i edukacia si jekh importantno nukta te šaj ikljol pe taro phanli rota čorolipa kana si ko pučiba ko Roma.

Prekal realizacia e rpoektno aktivitetenge 109 Roma thaj Romnja so sukcesiale o nakhle kursija thaj resle sertifikatia.

O proekti si finansirime lovencar taro EU an o pervazia e proekteske: " Europakoro suporto an o inkluzivno sasoitnipa" moldime 5.4 milioni eura.

Read more ...

An o 1980 berš tari rig taro Šaip Jusuf thaj Krume Kepeski si kerdi o jekhto romani gramatika e Romenge an o Balkani fundiribaja majbut o variante an i Makedonia thaj okola taro Kosovo thaj Bugaria.

An o 1992 berš telel o patronato o makedonikano Ministeriumi baši edukacia ikergja konferencia e čhibjaksere planiribaske e romane čhibjake thaj oleskiri konkecia an o edukaciakoro procesi , numa na sar edukaciakiri čhib, numa sar čhib an i edukacia  soske trubul praktikujme univerzitetsko kadari. Avdive an i Makedonia si i jekhutni romani komuna an i lumia, Šuto Orizari, so si jekh taro deš komune an i teritoria e dizjake Skopje . Sar rezultato  taro demografsko thanjariba odothe i romani čhib  si la status taro ko oficialno čhib e makedonikane čhibjaja. Isi škole an i romani čhib  Romani televizia Šutel. An o 1991 berš an i makedonikani nacionalno televizia MTV sako dujtodi thaj trinto di , 15 minutengiri programa sine hulavde e čhibjenge. Palo odova resle majbaro termini.

Read more ...
FaLang translation system by Faboba

Tumare informacie bičhaven
ko amaro email

info@romatimes.news

Partneria

Today 212

Yesterday 183

Week 1139

Month 3709

All 450896

Currently are 36 guests and no members online

Kubik-Rubik Joomla! Extensions