Startujngje o hramosariba e tikne đhavenge ko fundavno škole ko jekhto klasi. Aso o kanoni e fundavno edukaciake o čhave sp dži ko agor e kalendarsko 2017 berš ka šheren 6 berša ka trubul te hramosaren pe an i fundavno škola.

I fundavno škola Phralja ramiz thaj Hamid thaj i fundavno škola 26 Juli akana keren o hramosariba e tikne čhavenge, a o stručno ofisia thaj o edukatoria bičjaven akaharina e jerienge te hramosaren pire čhaven ko jekhto klasi.

Dokumentacia so trubul te hramosaren pe si: fotokopia tari Krštenica, medicinsko dokumenti kaj si len vakcinacia thaj stomatološko kontrole. O jeria trubul te anen thaj pire lično karte.

Read more ...

O Romane čhave  so hramosarena pe ko avgo jekvaš sikljojbaskoro berš majbut ačhoven bizi škola panda ko starti thaj ikljoven olatar. Paše 50% čhinavena pli edukacia taro diferentno karane , maškar so pharipa thaj napendžariba e čhibjake , thaj našajdipa te den džovapi so rodel pe ko vakti tari edukacia.

 “Čhinaven i edukacia soske na džanen lačhe i makedonikani čhib, thaj našajdipa te konektirinen pe an o edukaciakoro procesi" vakergja o Monsinjor Anton Cimoritić  - Direktori e Makedonikane Karitaseske.

Read more ...

Kalo si raritetno čhib, kote o manuša so keren la lafi tari generacia an i generacia tiknjola, soske o terne Roma keren lafi taro trujalipa thaj mapkar piri komunikacia istemalkeren nekobor kalo lafia. Ko momenti o numero so kerena lafi an o kalo dijalketno si paše 70.000 Roma, kote olendar si 40.000 an i Špania thaj maškar peste keren komunikacia thaj si hulavde sar špansko thaj katalonsko kalo.

An i Francia sisi paše 15.000 asvke Roma so keren komunikacia an o akava dijalekti  konektiribaja thaj okola so si tari Erominčela. An i Portugalia isi paše 5.000 Roma so keren akava dijalekti taro portugalsko kalo, a ko Brasil olengoro numero si 10.000

I Kalo čhib so keren lafi o Roma taro Pirinei . Odova si miksi čhibja kote isi iberromansko gramatika thaj adstratumi taro romane lafia sar rezulati tari čhibjakiri asimilacia  e romane jekhinake , a an i romani lingvistika arakhel pe thaj sar " para-romani čhib" 

Read more ...

RMUSP upral i funda resipaske dela akademsko stipendie e Romane studentenge so si themutne jali dizutne an i Albania, Bosna thaj Hercegoviba, Bugaria, Hrvatska, Čehia, Ungaria, Kosovo, Makedonia, Montenegro, Romania, Srbia, Slovakia thaj Turkia. O kandidatia trubul te oven studentia an o džodiplomsko, magistersko, nanotirime studie jali doktorsko studie an o themakere akreditirime univerzitetia an o olengere thema jali thema dživdipaske.

Read more ...

O Romane čhave so hramosarena pe an o avgo klaso ki fundavno škola majbut ačhona an i škola o jekhto jekvaš neršeskiri edukacia a plao odova na džana. Paše 50% čhinavena i edukacia taro diferentno faktoria, sar so si napendžariba i čhib, thaj našajdipa te den antvorto ko sa o rodariba tari edukacia:

"Na džana te educirinen pe soske na džanen i makedonikani čhib, thaj našajdipa te konektirinen pe an o edukaciakoro procesi" vakergja Monisnjor Anton Cirimotić - Direktori an o Makedonikano Caritas

Te šaj bajraren pe o šanse o Romane čhave bađo sasti edukacia, o humanitarcia tari organizacia Caritas, finasiko suportoa tari donacia tari Polska , phanle o proekto baši majbari integracia  an o edukaciakoro procesi. Učipaja taro 16.000 eura kerdi si kotorvali modernizacia e školsko objektenge taro Caritas kote sikljona paše 100 čhave:

Read more ...
FaLang translation system by Faboba

Tumare informacie bičhaven
ko amaro email

info@romatimes.news

Partneria

Today 124

Yesterday 151

Week 887

Month 2365

All 460608

Currently are 36 guests and no members online

Kubik-Rubik Joomla! Extensions