Politika

Konstitutivno mitingo tari “Interpartisko parlamentarno grupa bašo suporto ko niamia e Romenge, olengiri inkluzia em integracia ki Republika Utarali Makedonia”

Ko parlamenti sine fundirime em promovirime i Interpartisko parlamentarno grupa (IPPG) ko suporto ko niamia e Romenge, olengiri inkluzia em integracia ki Republika Utarali Makedonia”, kote representia si deputatia taro diferentno politikane parti.

Bašo koordinatori ko IPPG sine alusardi o deputati Ljatifa Šikovska a vicekoordinatori si o deputatia Ljupčo Balkovski em Igor Zdravkovski.

Ko akava mitingo o presidento ko Parlamento o talat Džaferi sine le diskusia so sikavgja suporto akale incijativake ko fundiriba  akale grupake so kerel sine lafi ki protektiba e progresia ko niamia e Romengere ki them.

Ko mitingo than lele em o vicepresidento ko Parlamento membria taro Komiteto ko vjavaharia e jekhinege i Komisia jekhutne šajdipaske ko džuvlja em mirša Klubi deputatenge taro desave naformalno grupe taro IPPG ko Parlamento, deputatia avera , nekobor ambasade em respresentoa taro abro numero romane NGO.

O koordinatori Ljatifa Šikovska vakergja i resarin e misiakiri o targeti em o prioritetoa akale grupake. O manuša so sine sikavgje bare respektoa premal o koordinatori e Grupakke em i fundirimi Grupa o specvifikacie e romane jekhinake aktuelno teme em idee diskusie baši digra ko niamia e romane jekhinake so ka dikhen pe ko aver mitingoa.

O roma si etnikumo specifično profilea em problemencar em odoleske ka valjani but baro angađžamano tari them em moralno obligacia ko kanonikani regulacia ko saositno dživdipa  em majbari participacia e romane jekhinake ki them ko dživdipa ki Republika Utarali Makedonia.

Ko odova kontekst ki diskusia sine liparde o akana mule Faik Abdi em Amdi Bajram sar representativno membrora e romane jekhinake so kergje barui buti upral olengere e romenmgere niamia.

O Govermenti havljarela! Direktorijati baši implementacija e Romane strategiajke – numa bizo klar ingerencie

Palo o nasukcesi e Romane jekhinake te resel importantno pozicie sar ko Parlamenti agjaar em ko Govermenti , palo agor taro parlamentarno alusariba ki Republika Utarali Makedonia i formiriba e Govermentoske legardi taro Premieri o Zoran Zaev , dela pe o pučiba: Sar majodoriga te funkcionirinel  o importantno em prioritetno pučiba kana si ko fokusi i Romani jekhin?.

Ko angloaluasribaskoro periodi o teganutno lidero taro SDSM , Zoran Zaev dengja lafi kaj desave ministriumia ko Govermento ka oven čhinavde ama odoleske ka formirinen pe agjaar anavkerde Direktorijatia, kote aso o Zaev jekh si reuervirimi em e Romane jekhinake. Odova si aso desave drum ia te prelen pe o ingerencie taro nekanutno Ministeri bizo resoro ki implementacia e akciono planonge tari Romanei Strategia.

Ama o Direktorijato sar ka funkcionirinel panda nane klar. Ko agorutne 2-3 berša o NGO sektori kergja debate em diskutiringja sar te ovel majsukcesiale o Ministeriumi bizo resor, kote sako drom sine čhivdo partisko manuš , so implementirinel sine partisko agenda , nozo pobaro desavo feedback ko diferentno umalja kote si akceptzirime i romani jekhin.

Odoleske o Netvorko ki akcepcia e saste em sistemsko faisalia , o romano NGO sektori , o Presidento tari Internacionalno Romani Unia (IRU) o Zoran Dimov em o naformalno asociacia RDS bašo Roma Times vakerena kaj te funkcionirinel majsiga o Direktoriato ki implementacia e Romane strategiake . Ko akala pučimata bašo Roma Times o Presidento tari Internaciobnalno Romani Unia –IRU o Zoran Dimov potencirinela:

„Sar avgo em majimportantno o alusar taro legarutno e Direktoriajtoske te ovel alusardi persona so ka ovel napartisko em te ovel hazri te presel o savale, te ovel le uči universitetsko edukaciaem te ovel alusardo ko Putardo Konkurso. Ko jekh dav propozalo te kerel pe timo so nane te ovel partisko numa profesionalcia so saste ka keren buti em ka den rezulatatoa.

Ko jekh o Direktoiato te ovel džovaplime ki realizacia e Strategiake e Romenge em te ovel lideri institucia ko sikaviba themakere politike baši Integracia e Romenge ko sasoitnipa. O govermento te legarel i obligacia te na učharen pe paralelno o ingerencie avere strukturencar so ko momenti funkcionirinen ko desave ministeriumoa.

Sar efikasno realizacia valjani konstruktivno dialogo representoncar tari Romani jekhin, sar so si o deputato i rajona Šikovska, o rajo Asan Ferat em abver koaliciono partneoroa taro politikano blčoko em o Romano NGO sektoro.

Formiribaja o Direktoriato ki implementacia e Strategiake e Romenge , i Republika Utarali Makedonia dopherdo ka bičhavel pozitivno signalo e Europakere Uniake baši integracia em faisalkeriba e Romane jekhinakle ko sasoitnipa. Ka del sasti ilustracia kaj o Govermento e Republika Utarali Makedonia na salde deklarativno, nima em ki praktika kamel te implementirinel o „Jekh sasoitnipa savoirenge“ vakerel o Zoran Dimov.

Manuša romane ratea so sine lideria ki Bugaria, Moldavia thaj Romania

Sar so buteder Bugarcoa ko lačhipa liparen e “Bate Tošo” odokhare em dena arman e “desničarsko Rome” . Bizo te haven kaj si čačipa soske historičaria sikavgje o romano darhi taro Todor Živkov. Premal o profesori Todor Balkanski ov prekal dadeskiri linia taro Živkov ov si taro romane gavutne. Ko 1877 berš o učo represent taro region Orhanie sine rusko majoro Sozi notirime sar “nervozno em seriozno manuš” Sine le idea sa o džamie te kerel olen khangira a e Romen muslimanoa te kerel hristijanora. Odova akti kergja le ko vakti taro oleskoro nasledniko Mirković kote ko oleskoro ofiso angja jekh bura panjeja em o svešteniko kergja len hristiania sar leste. Agjaar o anav tari familija Jašarovci sine kerdo ki bugarsko čhib em sine notirime sar Živkovci. I daj taro Todor Živkov I Maruca sine tari familia vlahiakere Roma taro Somovit.
Asavko akti si em e romansko diktatorea o Čaušesku. Ov si biame ko 26 januari 1918 berš ko vlahiakoro gav Skriničeht telal o anav Nikolae Čauš. Premal o profesori Balkanski oleskere darhie si taro Romane migrantoa so anavkeren pe sine sar “Bugaria”, Kana sine le 14 berša ov ulo membro ki Romansko komunistikani partia . Palo odova ov kop o anav dophergja o lafi “esku” so si ki translacia “ stilea” emu lo Nikolae Čaušesku so notiringje pe sar genijalco taro Karpatia . Diferencijaja taro Todor Živkov mujal I Moskva, o Čaušesku sine le nadaravutnipa e Moskvavke em o kremelj te vakerel kaj nane te lel than ki Praško anglonilaj taro rig e Varšavsko paktoske.
Buteder angleder sine jekh egzamplo manuš romane ratea so palo odova ulo em Princo em te legarel e Moldaviakoro thagarutnipa. Oleskoro anav si Stefan Razvan. Prekal jekh verzija ov sine čhavo taro vlahiakoro kmeto em Rom so sine em robo e princoske taro Anastasi , mitropolito moldaviakoro si dengja le lačhi edukacia a palo odova o mitropoli korkoro mukhlja le ma te ovel pobuter robo.Sebepi oleskere personalno kvalitetoa . o Stefan Razvan ulo bojari. Ov reslja te ovel šerutno ko sekuriti brigade taro o princo Arion Tiranolus. Ko jekh momento o sekjuriti Stefan huljavgja le tari piedestalo e princo emo v uklilo ko piedestalo em sine ko trono 5 masekoa (taro april dži ko avgusto 1595 berš), suportoa tari Polska . Ko agor ov da sine mudardo odolea so sine humlavdo kem posavdo kolcoa.

Link: http://www.voice-bg.com/29-glasat-na-bulgaria/7064-hora_romane.html

O Europakoro kriso manushikane niamenge angja decizia mujal I Slovakia sebepi policiakoro brutaliteto mujal o Roma

O Europakoro kriso manushikane niamenge (ESCP), kaskoro ofiso si ko Strazbur , Francia erati angja i decizia kaj i Slvakia phaglja o niamia duj e personenge so sine ratvarde tari i policia ko vakti tari i racia ki romani mahala ki Moldava em Bodvu ki Slovakia ko 2013 berš. O themakere ofisia na kergje baro rodaripa akale akteske  so si phagiba o internacionalno kanonia ki them manušikane niamenge . Akana o kriso rodela kompenzacia taro rodiem love a odova si 20.000 eura.

O incident sine ko juni 2013 berš kana pobuter taro 60 policiajcioa kergje racia ki romani mahala so dživdinen ko droma Budulovska ki Moldava upreder Bodvu e, klerhgje fizičko atako paše 30 Romenge konektiribaja čhave em romnja.

O Centro manušikane niamenge (Poradan) sar NGO kergja jursdikciakiri askepcia em e duj terne Romenge sar svedokoa so sine brutalno marde tari I policia ko vakti e raciake kana sine legarde ko policiakoro stasiono em odori ikerde.

 

Link: http://www.romea.cz/en/news/world/european-court-of-human-rights-rules-against-slovakia-in-case-of-police-brutality-against-roma

FaLang translation system by Faboba

Од 5 Ноември 2022 достапен документарниот филм на СП БТР „Небо, Точак, Земја„ на Max TV и Max TV GO со пребарување –Видеотека

Mangava te vakerav

6-to Romano Čhavorikanoo muzikakoro festivali 
„Čhavorikano Suno 2022“ – SP BTR

6-ти Ромски Детски музички фестивал
„Детски Сон 2022„ – СП БТР

6th Romani Children's Music Festival
"Children's Dream 2022" - SP BTR

Momentalno Online

       Isi 317 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Golden Wheel - Entry Application Form

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali