Trujal 3.500 Romane džuvlja taro Šuto Orizari, nane len alusarde personalno ginekologo

Pandžtodi, 17 Mai 2024
Trujal 3.500 Romane džuvlja taro Šuto Orizari, nane len alusarde personalno ginekologo

I Makedonikani asociacia taro gineklogia thaj akušeria (MAGO) sebepi Kurk taro džzuvljakoro sastippe 2024 berš organizirinela simpoziumi kote ka prezentirinen pe informacie bapo HPV vaccine, vakcinacia ko khamnipa, I rolja...

O Fico si salde sar proba tuke – bičhavgje daravutno mesažo e Vučičeske

Pandžtodi, 17 Mai 2024
O Fico si salde sar proba tuke – bičhavgje daravutno mesažo e Vučičeske

O lideria taro Paščimalo Balkani thaj tari Europakiri Unia avdive dikhena pe ko Kotor ko samite telal I parola “ Jekh regiono barabutni vizija”. Ko samite lele than o presidento...

Kuršumlija, Srbija: I situacija si panda phari thaj napendžardi, o doktoria ko Niš keren napia bašo dživdipa e čhijakro so sine ratvardi ko ringišpili ki Kuršumlija

Štartodi, 16 Mai 2024
Kuršumlija, Srbija: I situacija si panda phari thaj napendžardi, o doktoria ko Niš keren napia bašo dživdipa e čhijakro so sine ratvardi ko ringišpili ki Kuršumlija

Sar so havljargje e srbiakere mediumia ko 8 maj paše ko 13 o časo ko saemi ki Kuršumlija pharilo o ringišpili pherdo čhavencar . Ratvarde si 13 čhave , kote...

16 Maj, Memoria ko Romano uštipen

Štartodi, 16 Mai 2024
16 Maj, Memoria ko Romano uštipen

… E nacisten sine len mangin te eliminirinen e Rmen saste sa dži koo maj 1944. Ko 15 Maj, o SS legarutno bašo „Romano“ kamp o Georg Bonigut dela naredba...

Šutka NEWS

Trujal 3.500 Romane džuvlja taro Šuto Orizari, nan...

Trujal 3.500 Romane džuvlja taro Šuto Orizari, nane len alusarde personalno ginekologo

I Makedonikani asociacia taro gineklogia thaj akušeria (MAGO) sebepi Kurk taro džzuvljakoro sastippe 2024 berš organizirinela simpoziumi kote ka preze...

O Makedonsko dizutne taro 1 juni majlokheste dži k...

O Makedonsko dizutne taro 1 juni majlokheste dži ki buti an Germanija

O dizutne tari Utarali Makedonia , Albania, Bosna thaj Herzegovina, Kosovo, Montenegro thaj Srbia ka vel olen priviligiran akcepcia dži ki buti an I G...

Alusariba 2024 – R.Utarali Makedonia: Krah tar SDS...

Alusariba 2024 – R.Utarali Makedonia: Krah tar SDSM, si lii pirovo viktoria taro DUI, a  Rom palem bizo piro nacionalno deputati?

An i Makedonia ka ovren darhinale politikane trampe kana i koalicia legardi taro VMRO – DPMNE bare diferencijaja viktoriringja e SDSM ko eratutne parl...

Tradicia ko purane Roma: 2 maj – Dive taro majšuže...

Tradicia ko purane Roma: 2 maj – Dive taro majšuže bakhre an o Šuto Orizari.

Ko piro FB profili o Daniel Petrovski - magisteri ppali Etnologia thaj antropologia hramsargja: “2 Maj - Dive e najšuže bakrengoro ko Šuto Orizari. Ne...

FB analiza taro Silhan Saitov: „KOBOR SI „PHARE“ O...

FB analiza taro Silhan Saitov: „KOBOR SI „PHARE“ O POLITIKANE PARTIE KI KOMUNA ŠUTO ORIZARI KO PRESIDENTESKERE ALUSARIBA 2024 – AVGO ROTA?

I Unia e Romengiri ko eratutne presidennteskere alusariba – avgo rota, artiklirime reslja majhari 1200 hangia OO SDSM - Šuto Orizari ko eratutne presi...

D-r Džemile Berat: I Kriva Palanka dengja majbut f...

D-r Džemile Berat: I Kriva Palanka dengja majbut fakultetsko educirime Roma an i Makedonija

D-r Džemile Berat, avgo Romano doktori an Makedonia, psihijatri an i penzija promoviringja piroo lil „Miro suno ‘ “Mojot son” kip li bijandi diz. „Sin...

So si o lafi "Rom", a so " Cigan" ?

An i romani čhib i anavjori "Rom" , notirinel muršani anavjori, notirinel prandinakiri formacia, ajli anav jekhe entiteteske. I džianavjori "Romani" si taro džuvljano jeri, a i džianavjori "Romano" si muršano jeripaja. Etimološko darhinalipa - koreno akale lafeske hulavel pe e anavencar taro indisko entiteti Lom thaj Dom, thaj reflektirinel i sanskrit lafi " domba" so si sar translacia "manuš tari majteluni kasta so dživdinel taro giljajbe thaj bašaibe" jali manuš so si segregirimi thaj phanli populacia.

 

Nesave grupe istemalkeren o termini" Roma" sar anav bašo jekh sasto entiteti, numa na savorenge: akava termini panda kerel maripa mujal tradicionalno čhivde anavjora. Odova si intenzivirime majbut palo dujto lumiakoro maripa thaj o genocid upral o Rom,a kerdo rigatar tari nacistikani Germania thaj olakere partneria.

Ki konekcia e neve politikane situaciake, sako aver anav trujal " Rom" esapinel pe sar rasistikano. Pučena pe si li o lafi "Cigan" čače bilačho lafi_

 

So si o lafi " Cigan"?

 

O lafi " Cigan" ko diferentno forme istemalkeren le o naRoma ko majbaro kotor tari Europa. Ko slovesnko čhibja akava anav istemmalkerel pe bizo aver variacia, dži kote maškar o germansko entiteti , o Dancia vakeren " sigojnere", o Germancia " cigojner", a thaj aver so si tari akaja grupacia čhibja. I romansko grupa čhibja o Špancia anvakeren len sar "hitano", o francuzia "žitans, siganes jali bohemian" (soske baro numero olendar an i Francia ale tari Čehia), o Italiancia " cingari" o Portugalcia " sigano" thaj aver.

Čačutno darhinalipa -  koreni e lafeske Cigan avel taruo puranogrciakoro lafi „atsinganoi„ jali “athinganoi” so bukvalno ilustracia e lafeske " namangav te astarav le" thaj si odole grupake manuša so si len aver teno, mentaliteti thaj aver. I forma e lafeske si notiribe entiteti so su majteluno nivelo, rango, kasta. Manuša kasaja nane lačhe te oven tuke an o pašipa, konekcia thaj aver. Namangen te satarel len  so si melale, manuša kaste nanae man pativ - verba. Konkluzia sikaj o lafi "cigan" si dendo averendar, anane an o amaro romano vokabulari thaj nane le an i romani čhib. Odolea avel pe dži i konkluzia kote odova lafi si teleperavde formulaciaja thaj konotacia., premal desavi grupa manuša - entiteti so si aver čhane javerendar. Odoleske pučaja men si li o lafi " cigan" bilačho lafi. 

Nadžanlipaja i čačutni funda akale lafeske , but džene so vakerena la nadžanen da kote odolea teleperaven nekas jali saste entitete. Numa dikhibaja i forma vakerdi taro aver naRoma mujal o Roma, lokheste avel pe dži o pharipa e lafeske " Cigan", athinganoi” so bukvalno ilustracia e lafeske " NAMANGAVA TE ASTARAV LE"

 

Pin It
FaLang translation system by Faboba

Од 5 Ноември 2022 достапен документарниот филм на СП БТР „Небо, Точак, Земја„ на Max TV и Max TV GO со пребарување –Видеотека

Mangava te vakerav

6-to Romano Čhavorikanoo muzikakoro festivali 
„Čhavorikano Suno 2022“ – SP BTR

6-ти Ромски Детски музички фестивал
„Детски Сон 2022„ – СП БТР

6th Romani Children's Music Festival
"Children's Dream 2022" - SP BTR

Momentalno Online

       Isi 119 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Golden Wheel - Entry Application Form

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali