Edukacija

E čehiakere škole vakeren kaj “namangle” ulo odova so o parne čhave si hilavde taro romane čhave ko posebno klasia ko avgo klasi

Ki fundavno škola “Ko Stadioni” ko Most, Čehia, o čhave so si parne , počmingje ko avgo klasi anavkerdo sar „1.А“, a okola čhave so si sar Roma taro avgo klasi si hulavde ko klasia „1.B“ thaj „1.C“ „- vakerena o mediumia em o direktori vakergja kaj akava hulajve si “ slučajno” ama o jeria taro romane čhave vakerena kaj baš si kontra. “O čhavo me phenjakoro so si baro kobo rem mi čhaj ama ov si ko klaso 1.А“, vakergja I daj e čhaveskiri so nane ko odova klasi 1.А.
„Kana sikavgje pire slike taro avgo školsko dive miri člhaj sine ko asva.” Vakerela oj . “ O čhave ko 1.A sinel len maskota ki škola a olengere jeria sine barabutne olencar te fotografirinen pe.
„Ama tegani dikhlčjum nešto aver” vakerel I daj. “ Sa o čhave taro oldova klasi si parne”
„ Odola čhave [ko 1.А] sare si parne” vakerel I daj. “ Ko aver klasia em časia sa sine Romane čhave”

Link: http://www.romea.cz/en/news/czech/czech-school-claims-it-apos-s-random-that-white-children-are-segregated-from-romani-children-in-separate-first-grade-class

D-r Rajko Đurić notirime si sar oficialno profesoro ki katedra pali Romologia ko Fakulteti taro UN ko Beograd, Srbia

Premal i informacia so eksluzivno dengja bašo portalo Roma Times, o pendžardo romano intelektualcia resle tutulaja Doktoro baši Romologia thaj athinalo lumiakoro stručnjako so džanela i romani kultura, historia thaj tradicia o D-r Rajko Đurić vakergja kaj taro akana ka ovel redovno profesori ki katedra pali Romologia ko Fakulteti taro UN ko Beograd, Srbia.

O D-r Rajko Đurić si biame ko 3 oktobro 1947 berš ko than Mali Orašje , Srbia. Studirinela sine filozofija ko Flozofsko fakulteti ko Beograd taro 1967 dji ko 1972 berš. Ko 1986 Doktoriringja ki Sociologia ki tema Kultura e Romengiri ko SFRJ. Isi le editirime upreder 600 statie , lila, dokumentia. O rajko Gjurić sine presidento ko IRU thaj generslno sekretaro ko Romano Internacionalno PEN Centro. O anavkeriba em notacia akaja titula sar profesorosi avgo ki lumia.

Jubileo pandž berša tari Maškarutni škola „Šaip jusuf“ ki komuna Šuto Orizari

Taro dujtodi 28 januari dži ko štartodi 30 januari o SUGS „ Šaip Jusuf“ ko Skopje notiringja o patronato 5 berša taro oleskoro jubileo.

 

I programa agorkergja ko 30 januari utsavale akademiaja organizirime ko “Salon 1919” so sine ko 19 o časo.

 

Akaja edikaciakiri institucia si ki jekh školsko baribina kote isi 12 školsko objektia em 6 školsko kabinetoa, 3 kancelarie, 1 profesorsko kasncelaria, 1 libroteka, 8 asistentsko thana, 1 fiskulturno sala, 16 sanitarno thana em 3 podrumsko thana baši praktikani edukacia.

 

Ki škola educirinena pe sikle so šaj alusarena 3 beršengoro em 4 beršengoro profesionalno educiriba em odova :

-Ekonomsko –jurisdikciakiri em kinobikinibaskiri profesia – Profilo: Ekonomsko tehničari

-Tamikeribaskiri – geodetsko profesia – Profilo: Tamikeribaskoro tehničari
-Sastipaskiri profesia – Profilo: Medicinsko personali
-Personalno buti – Profilo: Frizeri
-Turistikani profesia – Profilo: Kelneri

Šoko upral i nauka! Fakti si ka isi Devel!

I forma so i nauka majbut pendđarel em athinel o fizičko faktia thaj DNK, arakhlo si kaj čače isi Devel!

Ki DNK analiza isi mesažo kaj čače isi so šaj dekodirinel pe ki purani Aramejsko čhib , I čhib so kerel sine lafi em o Isus Hrist. Akava si šoko bašo o naučno ekspertoa!

Ko vakti kana keren sine eksperimentoa bašo funkcioniriba taro DNK faktia em sekvence taro manušikane genomi pemdažrdo sae “gunoj DNK” (agjaar si anavkerdo soske nane le pendđarutne funkcie ko odova kotor taro DNK), o naučnikia taro Instituti basši tehnologia ko Vajoming (ODP) avile dži ko džalipa so e naukakiri lumia akana si šokirime: čhibjakere ekspertoa indentifikujngje I informacia ki forma taro puranoarmejsko čhib si sine o mesaži “ E avgo zrakoncar tari javin, o Devel kergja I phuv em o del”

Arakhlo si em zojrakerdo si o kodno sistemo so istemalkerel simbolia , biathinale forme taro 28 moldipa. Asavke forme , paralelake si sistemia so si fubnda e strukturake taro lafia ko čhibja so keren o manuša. Palo akava I ekipa taro universiteto Bob Džouns počmingja te kerel paralele e faktenge ko sa pendžđarde čhibja so keren pe an I lumia akana jali napalala ki historia.

Em odova sine šok. Arakhli si I čhib so si sar o karakteri taro dende forme em rupe ki DNK so si lenge dende te roden len. O purano Aramejsko čhib! I čhib kerela la sine o Isus em majbaro kotor taro oleskere apostolia.

Link: https://vesnik.com/node/58014

FaLang translation system by Faboba

Од 5 Ноември 2022 достапен документарниот филм на СП БТР „Небо, Точак, Земја„ на Max TV и Max TV GO со пребарување –Видеотека

Mangava te vakerav

6-to Romano Čhavorikanoo muzikakoro festivali 
„Čhavorikano Suno 2022“ – SP BTR

6-ти Ромски Детски музички фестивал
„Детски Сон 2022„ – СП БТР

6th Romani Children's Music Festival
"Children's Dream 2022" - SP BTR

Momentalno Online

       Isi 38 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Golden Wheel - Entry Application Form

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali