O Roma ki Turkia (khorane: Türkiye'deki Romanlar). Isi buteder telogrupe so dživdinen ki dakšimali Trakia. Sabarabutne akale telalgrupenge ki Turkia si sunitsko muslimania em keren lafi turkiakere čhibjaja. Oficialno ki Turkia isi 500.000 Roma.
Isi aktia hramosarde kote o Roma ki Turkia si angleder 800 berša ki Trakia ki grčko čhibpendžarde sar Antingano em ki turkiakiri čhib Čingene. O Roma ki Turkia si len tradicija vakerdi muj mujestar prekal olengere kaj ola ale sar trgovcia taro diferentno kotora tari India em Pakistan . Ola ale ko vakti taro indo rimsko konekcie , a ko Egipet (rimsko provincia) em ale ki kinara taro Lolo samudra . Odothar kele ko Arabiakoro jekvašdžaziri ki Mesopotamia , Persia ko Tikno Kavkaz am Anadolia. Kana buvlili I Otomansko imperia o Roma avile ki Rumelia –utarpurabali Europa telal osmansko imperia.
O anav Roman / Romanlar avel taro khorano lafi Doğu Roman İmparatorluğu .Sulukule ko Istanbul si majpurani romani mahala ki Europa , notirime panda ko 1054 berš. Majbaro kotor taro Roma ki Turkia si ki Trakia , region ki Marmara em Egej.
Jekhutne ki osmansko historia o muslimansko romani nacia sine len piro sandžak - regioni taro Vize. O Roma ki Turkia keren sine turkiakoro lafi sar avgo čhib . Ola buteder droma prandinen pe sine e naRomencar.
O anglutne Roma osmanlie avdive si pendžarde sar muslimania Roma . Ola si sunitia sar hanafi madhab em keren sine sunetluko. Ko Edrene isi festivali Kakava so ikerel pe sako berš.
Ki modern Turkia e Romen nane len nisavo statusi sar etnikumo soske ola tradicionalno si muslimanoa a bizi diferenca savo si etnikumi čim si ko Islam ola si sar kotor taro Turkiakoro butipa. Odova si notirime ko kontrakti tari Lozana ko 1923 berš ko kotor III “Protektiva e minjoritetonge” del pe akcenti ko namuslimansko minjoriteto. Grupa taro Turkiakere Roma isi em ko osmanlisko Konstantinopulos ko 16 veko ki video khelin anavkerdi sar Assassin's Creed: Revelations.
Majpendžarde Romane persone an i Turkia si:
Sibel Džan, giljavutni folk gilenge em klasično muzika
Didiem, turkiakoro denseri, modeli em giljavutno ,
Kibarija, Turkiakiri arabeska pop giljavutni
Ozgan Purču – turkiakoro političari,
Husni Šenlendirici, muzičari
Selim Sesler, virtuozi ko klarineti
Ankarali Turgit muzičari
Rafet el Roman - popstar
