Edukacija

Bugaria: O Škole kote so sikljovena majbut Romane čhave si sar phanlo drom

Upreder 30% taro Romane čhave an i Bugaria so džana an i škola kote akava minjoriteto si butipa si sar konsekvenca tari amrginalizacia thaj dislokacia.

Ko starto taro 2000 berš sine akceptirime nevo kanoni so mukhela o jeria korkoro te alusaren an i savi škola ka džal olengoro čhavo.

Aso i Agencia taro EU fundavutne niamenge , o procento taro Romane čhave so džan an o romane škole an i Bugaria ko agorutne pandž beršarupingja 16% an o 29%. Odova si o majučo nivelo an o ennja dakšim purabale thema so si an i EU thaj si akceptirime an i akaja studia thaj analiza.

Mujal i politika tari marginalizacia kerel maripa thaj o direktori jekhe školake i Irena Cukeva.

Ola sine la baht so isi la suporto taro profesori Rosen Bogomilov , Ov si jekhutno profesori Rom an i olakiri škola thaj si člačutno egzamplo e čhavenge.
I direktorka Irena Cukeva sine jekhutni so lelja le an i buti thaj odova putarde vastencar thaj bare pakjivaja. Ov pandž berša si profesori pali historia thaj geografia a taro starto taro septembro thaj vice direktori.

O Rosen Bogomilob thaj i Irena Cukeva kamen prekal i edukacia e Romane čhavenge te keren funda n o avutnipa. Deš berša ola dena šajdipa olenge thaj olengere jerienge thaj aver phureder populaciake te džieducirinen pe. 82 phureder persone sukcesiale educiringje pe persi berš , a olendar majphureder sine jekh 60 beršengoro manuš.

Taro akava berš i Cukeva thaj o Bogomilov kamen te promovirinen mediatoria so ka kerel opservacia upreder socialno problemoa e čhavengere Roma thaj ka keren buti an i konekcia e romane familiencar thaj o škole. " Nesave droma na aven o čhave an i škola soske nane len jevendaskere menie" vakerela i direktorka. odoleske beršencar o čhave implementirinena akcir bašo dejbe suporto e čorole čhavenge.

Link: https://www.dw.com/mk/%D0%B1%D1%83%D0%B3%D0%B0%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0-%D1%80%D0%BE%D0%BC%D1%81%D0%BA

O Romano profesoror taro Universiteto an o Teksas, phursarkerdo honorarno tari britansko thagarutni i Elizabeta II

I Brotansko thagarutni i Elizabeta II e Ian Hankok dengja leske titula taro Učo nivelo taro Britaniakoro thagarutnipa oleskere aktiviteteske ki analiza thaj edukacia e romane kulturake, thaj olakere manušđen so buteder but feler notirinen len sar "Gypsy"

Ko thavdipa e lileske taro Ian Hankok taro 2010 berš "Risiko"! Educirimo Rom" oleskoro redaktori ole ilustriringja le sar "aver manuš" . Akana o profesori pali anglikani čhib thaj lingvistika an o Universiteto an o Teksas an o Ostin akcpetiringja akava phursako so majodorig hulavela le taro jekh normalno naučniko - eksperto numa si upral o proseko. An o decembro i thagarutni i Elizabeta II tari Britania akceptiringja ole sar Oficero Majšukar Ordenoa taro Britaniakoro thagarutnipa.

O Hankok vakerela kaj an i piri akademikani kariera startujngja te sikljol i kreolsko čhib , palo odova počmingja ko romane studie kana počmingja te džal an o Universiteto an o Teksas.

"I romani čhib si čačutno lafi thaj definicia e Romane naciake, a na sar ola so anavkeren amen - Gypsy" vakerel o Hankok.
O Hankok da si Rom thaj oleskere studentia na havgje le majlačhe ko gro plani so si ko jekh o anavjori "Gypsy".
"Nekobor mire studentoa ko miro edukciriba ko miro časo avile uravde so asocirinel sine an i romani tradicia thaj sine len monister, čejnja thaj lungo fustania" vakerel o Hankok. " Kana havgje kaj akava si but majseriozno educiriba a na formalno našavgjum baro numero studentoa"

Kotor tari odoja feler percepcia , vakerela ov ikljola taro buteder negativno stereotipoas mujal o Roma . Ola but drom dikhena sine len an o margine e sasoitnipaske thaj olenge sine panedžade sar manuša so dikhen ko fali, manuša so čorena čhaven thaj aver, vakerel o Hankok. Nesave oleskere kolegoa profesoria majanglal sine kontra akale studienge te sikljoven e romane nacia sar oficialno aver kultura.

"Te kergjam amen sar manuša so našti hava odova but seriozno tegani o problemo so dikhaja le ka našti te hava le seriozno" vakerel o Hankok.

Link: http://www.texasstandard.org/stories/ut-romani-scholar-honored-by-britains-queen-elizabeth-ii/

Sistemsko faisalia an o faisali e Romane problemonge

Salde 2.1 % taro romane čhave si konektirime ano angloškolakere edukaciakere programe an i republika Utarali Makedonia, numa akava numero ka bajrol.

O ministeriumi baši sociala kergja refreš an o sistemo soske sa o reforme so si realizirime legaren pe majbuter e čorole kategoria manušenge . "I republika Utarali Makedonia" si la salde 30% taro čhave akceptirime an o anglalškolsko edukacia, thaj odova sikavel em majtikno numero akceptirime čhave Roma taro 2.1%.

O pozitivno efektia so dži akana si dende ola si implementirime ko proektoa thaj i sistematizacia si kotor taro phravde politike tari i them si majbaro fakti kaj o sukcesia ko Romane čhave nane khanči majpalal avere čhavencar so sikljona a si na-Roma kana ka den pe lenge adekvatno šansa te educirinen pe.

Aso odova i nevi strategia e Romane Edukaciakere Fondeske, 2021-2030 berš si upral i funda taro trin strateško konceptia, jali lačhe resultatia tari edukacia thaj tranzicia ki berza biznisoske thaj phravde.

 

An i Srbia an o škole panda e čhaven sikavena an i temrinologia "Cigani"

Trujal so sarinenge saste si pendžarde thaj notirime sar an o ancionalno agjaar thaj an o internacionalno nivelo ksj i terminologia "Cigani" panda taro 1971 berš si definirimi akana oficialno sar "Roma" , numa oj ko buteder thana thaj forme na implementirinela pe.

Fakti odoleske si kote an i Srbia ki fundavutni škola "Josif Pančić" an o Beograd kote i profesorka e čhavenge taro dujto klasi dengja len te sikljoven i paramis anavkerdi sar " Ciganin i dinja" - "O Rom thaj o kauni". Gindinel pe kaj i profesorka manglja e čhavencar te sikljon desavi forma vakerin - konkluzia so ikljon taro asavke paramisia. Numa an o odova klasi sikljola sine thaj jekh Romano čhavo thaj akana šaj te pučen tumen sar odova čhavo hošinela pe sine ko odova momenti?

Ko vakti kana avela o dive 8 April - Internacionalno Romano dive ko than te den e čhaven te sikljon majbut e Romane historiake, kulturake, tradiciake baši eliminacia taro o pežorativi - terminologia "Cigan" thaj te sikljon majbut bašo Jul Briner, Čarli Čaplin, Roni Vud, Ava Gardener jali Hoakin Kortes thaj avera.

Dži kana ka džal akaja sa majbari stigmatizacia thaj antiromani hoš? Tipično egzamplo akaleske si i Srbia da. Dži kana?

FaLang translation system by Faboba

Mangava te vakerav

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali