Edukacija

Emran Ismail si avgo Rom – Majterno kolaborati Krisari ko Učo Upravno Krisi an I R.Utarali Makedonia

Akala divesa o Emran Ismail si le karana baši loš thaj baht sar peske agjaar em ko profesionalno nivelo. O Emrani akala divesa reslja dekreto bapi profesionalno pozicia ki buti sar „Majterno krisari an o Učo Upravno krisi“. O Emran Ismail si avgo Romano Krisari ki Republika Utarali Makedonia taro piro biathinalipa.

O Emran ismail piri maškarutni edukacia agorkergja ki škola S.U.G.S Gimnazia Josip Broz Tito“ ko Skopje, Palo odova studiringja ko Jurisdikciakoro fakulteti "Justinianus Primus"  Pire studie agorkergja olen ko vakti thaj sine perfektno studento thaj sine Magistri prosrekoa 9.5 ko Internacionalno Jurisdikcia thaj Jurisdikcia ki EU. Angleder te ovel oficialno notirime sar majterno Krisari ov stažiringja ko Krivično kriso ko Skopje jekh berš.

O ingerencie si te anen decizie kana si spor taro nadležnostia ko ofisia ki them maškar o komune thaj i diz Skopje, maškar o komune ki diz Skopje thaj o sporia so si maškar o komune thaj  i diz Skopje em o legarutne taro javno funkcie te sine astarde odova ko kanoni, dći kote ko Ustavu jali ko kanonia si dende aver forma protektiva.

 

Ministeriumi sastipske: Sikljojbaskoro berš satartujngja fizičko kontaktoa, apeli dži ko jeria te vakcinirinen pe

Anglal o starti taro nevo sikljojbaskoro berš o thema ko reginia vakergje o ande decizie bašo sikljojbe ko škole sar fizičko leiba than telal klar kerde sastipaskere protokolia diferencijaja taro persi berš kana ko pobuter thema sine phanle o škole.

O legarutne vakeren kaj o sastipe e čhavengoro si priritetno a baši epidemiološko situacia si te ovel stabilno thaj i edukacia te ovel bizo barikade dži ko agor e sikljobaskoro berš , em valjani o dizutne te vakcinirinen pe angleder sa o jeria thaj i pedagogia.

O Ministeriumi sastipaske baši masovno vakcinacia majbut o jeria kaskere čhave ka chiden ki škola em ko garteni sar te keren protektiva e familienge.

Te sine bilačhi i sastipaskiri epidemiološko situacia o MON pali percepcia e Komisijakiri infektivno nasvalipaske bapi realizacia e edukaciake  si la duj diferentno scearia kolea ka arakhel pe o sastipe e čhavengoro em e pedagogengoro sar prioriteto te ikerel pe kontinuiteto ko edukaciakoro procesi.

E čehiakere škole vakeren kaj “namangle” ulo odova so o parne čhave si hilavde taro romane čhave ko posebno klasia ko avgo klasi

Ki fundavno škola “Ko Stadioni” ko Most, Čehia, o čhave so si parne , počmingje ko avgo klasi anavkerdo sar „1.А“, a okola čhave so si sar Roma taro avgo klasi si hulavde ko klasia „1.B“ thaj „1.C“ „- vakerena o mediumia em o direktori vakergja kaj akava hulajve si “ slučajno” ama o jeria taro romane čhave vakerena kaj baš si kontra. “O čhavo me phenjakoro so si baro kobo rem mi čhaj ama ov si ko klaso 1.А“, vakergja I daj e čhaveskiri so nane ko odova klasi 1.А.
„Kana sikavgje pire slike taro avgo školsko dive miri člhaj sine ko asva.” Vakerela oj . “ O čhave ko 1.A sinel len maskota ki škola a olengere jeria sine barabutne olencar te fotografirinen pe.
„Ama tegani dikhlčjum nešto aver” vakerel I daj. “ Sa o čhave taro oldova klasi si parne”
„ Odola čhave [ko 1.А] sare si parne” vakerel I daj. “ Ko aver klasia em časia sa sine Romane čhave”

Link: http://www.romea.cz/en/news/czech/czech-school-claims-it-apos-s-random-that-white-children-are-segregated-from-romani-children-in-separate-first-grade-class

D-r Rajko Đurić notirime si sar oficialno profesoro ki katedra pali Romologia ko Fakulteti taro UN ko Beograd, Srbia

Premal i informacia so eksluzivno dengja bašo portalo Roma Times, o pendžardo romano intelektualcia resle tutulaja Doktoro baši Romologia thaj athinalo lumiakoro stručnjako so džanela i romani kultura, historia thaj tradicia o D-r Rajko Đurić vakergja kaj taro akana ka ovel redovno profesori ki katedra pali Romologia ko Fakulteti taro UN ko Beograd, Srbia.

O D-r Rajko Đurić si biame ko 3 oktobro 1947 berš ko than Mali Orašje , Srbia. Studirinela sine filozofija ko Flozofsko fakulteti ko Beograd taro 1967 dji ko 1972 berš. Ko 1986 Doktoriringja ki Sociologia ki tema Kultura e Romengiri ko SFRJ. Isi le editirime upreder 600 statie , lila, dokumentia. O rajko Gjurić sine presidento ko IRU thaj generslno sekretaro ko Romano Internacionalno PEN Centro. O anavkeriba em notacia akaja titula sar profesorosi avgo ki lumia.

FaLang translation system by Faboba

Mangava te vakerav

TV BTR NACIONAL

Momentalno Online

       Isi 429 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Golden Wheel - Entry Application Form

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali