Edukacija

Sejdo Jašarov - Sasoitne principa baši kodifikacia e Romane Čhibjake

Pire profesionalno gindipaja ki konekcia e Sasoiten principia baši kodifikacia e Romane Čhibjake prekal o Socialno netvorko notiringja o Sejdo Jašarov lungoberšengoro profesionalno bukjarno thaj manuš so džanela but šukare i Romani kultura, čhib thaj historia.

O sasto sublimato taro havljardo teksti so anglutne sine pučlo o rajo Jašarov mukhlo si te editirinel pe ko portali "Roma Times" saste orginalno tekstoa.

Dži savorende okola so keren translacija pe Romani čhib, sa okola so sikavena Romani Čhib,thaj kultura , thaj sa aver zainteresirime , a specialno dži ko okola so kerena lila sikljojbaske, hramosaren thaj keren buti pe romani čhib, keren translacia bašo instituciem governongere ofisia thaj aver..

Sasoitne principa baši kodifikacia e Romane Čhibjake
Akaja kodifikacia baši romani čhib sar artiklo so sikljovela pe ko škole ki Republika Utarali Makedonia. I kodifikacia dikhel pe sar importantno akti mujal internacionalno literaturno čhib a na sar oleskiri konkurencia.

2. Faktea kaj majbaro kotor taro Roma ki Makedonia preperen ko arlisko dialekto , akava dialekto lela pe sar funda e romane literaturno čhibjake ki makedonia, ama nesave gramtikakerem fonološko thaj leskičko dopheribaja taro aver romane dialektia sar so si: o džambasko, o bugurdžisko, o gurbetsko thaj aver.
ABECEDA
I Romani Abeceda ki Republika Utarali Makedonia si la akala šabdakoa ki latinica. Ki kirilica ka len pe premal makedonikani ortografia.
A a, B b, C c, Č č, Čh čh, D d, Dž dž, E e, F f, G g, H h, I i, J j, K k, Kh kh, L l, M m, N n, O o, P p, Ph ph, R r, S s, T t, Th th, U u, V v, Z z, Ž ž
KOMENTARI
Ko desave romane dialektia isi diferencia ko uvularno frikativi (x) taro uvularno frikativi (h), numa džanlipaja kaj akala diference na keren pe ko arlisko dialekti ki abeceda na anen pe ekstra aver šabdakoja. Asavko dialekto si mukhlo sar literaturno sa okola oratoria so keren diferencia ko oelngoro biando dialekto.
Fundavno ortografsko, morfološko thaj morfo - fonološko akto
Nane ekstra nišani ko agjaar anavkerdo kalo vokaliki abeceda, soske akava vokali si but raritetno, marginalno jali saste nane le ko buteder romane dialektia. Ko raritetno egzamplia sar so si šva, ko arlisko dialekti ka lel pe paše lafi taro džambasko jali aver dialekti kote isi than bašo šva jali aver vokali. Sar egzamplo, ko than taro arlisko vrdon, ka lel pe o džambasko vurdon.
2. Kote isi aspiracia ko darhi e lafeske , sako drom hramosarel pe. Sar egzamplo jakh.
3.Na notirinel pe automatsko bizotoni ko agor e lafeske . Sar egzamplo dad.
4. Klo thana kote isi fundamentalno dentalno jali velarno okluzivi jali sonorant anglal o vokali jali jota - t, d, k, g, l, n, plus i, e, j, hramosarel pe i fundavutni soglaska. Sar egzamplo: buti, kergjum, geljum, lil, pani...
5. egzamplo, kerdo-kergjum.
6. Kote isi jotaciahramosarel pe jota šabdi thaj hramosarel pe , sar vokali. Sar egzamplo,, Romni, Romnie, Romnja, Romnjatar...
7. Ko sufiksi kote o džambasko thaj aver dijalekti ikeren piro purano "s" so našavdilo ko arlisko dijalekti hramosarel pe e "s". Devles, devlesa, manges, mangesa, mangas, mangasa...
8. O instrumentali sako drom hramosarel pe e "s". Sar egzamplo: mansa, Romensar...
9. Personalno anavjora si: ME, TU, VOV, VOJ, AMEN, TUMEN, OLA
10. Posesivno anavjora si: MO, TO, PO, AMARO, TUMARO, LESKE, LAKE, LENGE
11. Membrora si akala: nominativ, murašno jer, singulari О, Nominativ, dživljano jer, singular I, sa o aver si Е. O Rom, i Romni, e Roma, e Romnja, e Romeske, e Romnjake,
E Romenge...
12. O Komparativ formirinel pe e sufiksea eder. O Superlativ formirinel pe e maj. baro – bareder – majbaro
13. O anava taro divesa ko kurko si: kurko, palkurko, dujtodi, tritodi, štartodi, pančtodi, savato.
14. O anava taro beršeskere kalendarsko periodia si: anglonilaj, nilaj, palonilaj, jevend.
15. O anava taro masekoa ko berš si internacionalizmia.

Autori Sejdo Jašarov

 

Importantno aktia bašo jeria: Okova so ka vakeren akana tumare čhaveske, ka ovel importantno sasre sikljojbaskere beršeske

Startujngja e sikljojbaskoro berš . O čhave si lošale, neko darana, a ko jekh em o jeria, kaskiri rolja bare simaja te oven hazri ko nevo ciklusi tari edukacia.

So si majlačheste te vakerel pe e čhaveske, a so na troman te vakeren leske? Isi but dileme , šajdipa thaj jekh psihologo vakerel kaj majefikasno em odoleske del konsiliari sa e daenge thaj dadenge ki akaja tema.

„Najanglal kana kerel vorab našendžarde personencar te persinel olen. Dujto te bešel tromale ki stolica. Trinto te šunel bare samaja " akcentirinen o psiholozia.

„Štarto te pučel tumen odova so na havgja le thaj pandžto te šunel e nastavniko soske oj si sar oleskoro jeri ki škola.

Trubul te vakerel pe leske sa so valjani leske thaj si but importantno te šaj pučel tromale e nastavniko"

Nane phareste te implementirinen pe akala konsiliaria -sovetia a kana samale ka dikhen kaj odothe si sa akceptirime taro siguriteto e čahveske sa dži ko oleskoro sikljoviba - educiriba.

Akale konsiliarencar - sovetia, trubul o sasto sikljojbaskoro berš te ovel - sukcesialo. Akala propozalia špaj bašo tikno vakti te den šukar rezultatia , numa o psiholozia notirinen kaj isi khanči kote o jeria šaj te čhiven ki pli memoria ko avutnipa a ekstra okole čhavenge so avgo drom chiden ki škola.

Importantno si salde tari škola ma te kerel pe bari fama thaj e čhaven ma te daravkeren pe e ocenkencar , thaj ma te del pe lenge globa sebepi negativno sukcesi ki škola.

O sikljojbe -edukacia si procesi taro bare sukcesia, thaj peravde sukcesia. I progresia nane te ovel saste te na nakhavgje pe o peravde sukcesia.

Importantno si kaj i edukacia ma te ovel salde taro hairi , numa e khelin , a odova šaj te ovel salde te na čhivgja pe dar thaj globa.

 

Akademsko titula - tabu tema maškar o Romane džuvlja

O čhija thaj o džuvlja tari romani etnikani jekhin tari them resle lačhe šartia te educirinen pe thaj te len than an i berza bukjake Numa o resultatia akanaske sikaven kontra odolestar. Barilo o numero Romane čhija an i edukacia an o fakultetoa numa panda si " tabu tema" an i romani jekhin. I situacia nane odokhare "kali" sae so sine angleder i decenia.an i paralela an i edukacia e Romane čhajenge so sine sinonimo baši naedukacia thaj analfabetia. Soske si tikno o numero diplomirime Romane džuvlja ko palune nekobor berša kana i them dela 100 studentsko stipendie ko jekh akademsko berš mangipaja prekal i edukacia o Roma saste te keren integracia an i them.

Aso o informacie an o Themakoro ofiso baši statistika ko agur e sikljojbaskere 2016/2017 an o fundavutne škole an i sasti them sine 9.328 sikle Roma kote ekvaš jali barabutne sine 4.548 čhija. Peravdo fakto si kana kerel pe lafi ko džajbe majodorig an i edukacia i Roma arakhen pe autostigma kaj na trubul lenge khanči majbut tari "fundavutni edukacia".
I maškarutni edukacia odova sikljojbaskoro berš gele majodorig salde 1.409 romane sikle kotar 622 romane čhija. I Diploma bašo agorkerdi maškarutno edukacia odova sikljojbaskoro berš lele 305 Roma, kotar so 125 si romane čhija.

Evidentno si kaj o Roma majbut si an i fundavutno škola , a te džan majbut an i maškarutni škola ki agoroutni decenia motivacijaja taro stipendie so si baro finansisko motivo. A kana si lafi bašo fakultetsko edukacia , odova si "luksuzi" maškar o Roma. Odova info si učharde kaj an o 2017 berš diplomiringje salde 11 terne Romane čhija thaj 19 terne Romane čhave.
Aso beršeskoro raporto bašo bukjakoro anghažmano an i administracia so havlajrdo si an o Ministeriumo informatikano sasoitnipa thaj administracia , an o 2017 berš an i buti khuvgja 1.245, jali 1,14 procentoa si Roma.

Bašo tromalo thaj harmonično progreso an i them trubul te respektirina o etnikano identiteto thaj intereso sa e dizutnenge , thaj ko jekh o Roma. Sako educirime thaj akademsko manuš preperutno e romane jekhinake si bašo lačharipa e themakete šaj istemalkerel prie kapacitetoa an i edukacia thaj džanlipa taro individue akcentea mujal o produktivno kolektivo.

 

Alisa Šajn - Diplomiribaja phaglja o stereotipia

Kaj o dživdipa na athinel salde taro trujalipa, numa trubul thaj zorali mangin taro korkoro manuš te iranel piri jazia, čačutno egzamplo si i Alisa Šajn (24) taro Vršac. Oj si jekh taro duj Romane džuvlja so si universitetsko diplomaja tari akaja diz. trujal o pharo čhavoripa reslja te ikljol taro magično rota so arakhen pe majbaro kotor tari romani jekhin dživdinela thaj uli sukcesiali romni.

Oj o kurtalipa arakhlja an i edukacia. Oj barili ki aver familia , soske taro ple 8 berša našavgja pire duj jerien, a palo odova em pe phrale. Čačipaske sako drom na sine lake dendo sasto suporto, numa olakoro setioziteti an o agor iklilo sukcesialo.

- Mli paše familia kote bajrovava sine, ola gindinen sine kaj agorkerde fundavutne školaja si lačhe mange sar romani čhaj. Numa me na mangljum odova thaj rodingjum te den man aver familiate so ka bajrakerel man . Tari odoja familia resljum baro suporto thaj majanglal agorkergjum maškarutni hemisko -medicinsko škola majuče sukcesea, a palo odova Uči škola sar edukatori pi romani thaj srspko čhib.

Ko maškar vakti khuvgjum an i butti an i komuna sar koordinatori e romane pučibaske. Odoleske olakiri misia thaj vizia em egzamplo kerel sar d rumo avutne generacienge Roma. Oj si ko jekh em an o fakulteti bašo biznis studie numa sebepi i buti thaj daj čhavengiri akana o studie pausirinena, numa taro septembro planirinel te reaktivirinel o stusie thaj te džal an o specializacia.

Oj ko jekh reslja thaj o phursako " Romni simbolo taro aktiviteto" so dengje la duj lokalno žurnalistke. Kamet te hramosarel gilja thaj si la editirime an o lil " Literarno droma".

FaLang translation system by Faboba

Mangava te vakerav

Momentalno Online

       Isi 77 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali