Socijala

O Britansko Roma ušten mujal o nacistoa

Kana i Daniela Abraham sine tikni čhajori ki Slovakia ko 80-to berša ko nakhlo veko olakiri daj pučljala soske hardžinela but vakti ko nanjovipa ki kada oj vakergja :“ Soske vakergje mange kaj sium melali Romani čhaj“ vakergja pe dajake.

I Daniela si Romani. Olakiri diskriminacia ki Slovakia počmingja panda angleder I fundavutni škola. O tike čhave na mangen sine te kheln olaja, sine maltretirimi em anavkerdi “ciganka” so asocirinel sine kaj si oj čor, kriminalco, hohavno.

Avdive I Abraham (39) dživdinel ko London kote akana sig sine organizatori o avgo kolektivno protesto e Romengoro mujal e slovakiakere neonacistoa so kana ale ki vizita ki šerutni diz thaj mangle te aven em te kheden pe o Slovakoa so dživdinen ki Britania pali piri kauza.

Oj istemalkergja o džuvljano anav tari olakiri daj, ko than olakoro anav, soske isi la paše familia so dživdinen ki Slovakia , kote si učo nivelo ekstremno neonacistoa so keren panda majbilačhipa e Romenge numa ko vakti taro olakoro čhavoripa.

Ki Britaninia oj si konektirime ko Memorialno fondi taro Sinti, Roma em holokausti. Majhari 750.000 Roma em Sinti sine viktimia ko holokausto. Aso o majneve rodaripa majpakjavutne odova numero si duj droma buteder.

Kubiček: I ksenofobia so targetirinel e migrantongiri kriza kerel panda majbilačheste i situacia e Romencar

O Andrej Kubiček agorkegja postdiplomsko stduie palal i sociologia ko Filozovsko fakulteto ko Beograd kote ko momenti si ko doktorsko studie.

Oleskoro rodaripaskoro interesi konektirinel sine o socialno konflikto thaj i sociologia taro etnikane grupe, a i šerutni rodaripaskiri tematika sine o rasizmi mujal o Roma.

O Roma, Egipkjania em o Aškalie si maškar o majteleperavdi grupa nacie taro pobuter faktoria, Ko personalno plano pobuter olendar dživdinen ko čorolipa, jali nastatndardo lende love ko masek.

Nane odole historikane bibnahtake so šaj koregirinel pe a majbut ko Roma kote si len konstantno em kalr kontinuiteto maškar o historikane em aktuelno bibahtalipa.

I bibaht e Romencar ko vakti taro Dujto lumiakoro maripa em o terori so sine kerdo upral olende si but hari dokumentirime em odoleske trainel pe sine deceniencar but svesno em agjaar mangle. Pakjav em tergjovav palo odovba kaj majlačheste šaj te haljovav i historia taro rasizmi mujal o Roma em olengiri momentalno situacia so čačutne phanli.

Dži kote odova momenti na koregirinel pe em na astarel majbaro numero Roma so pire kerde presiaja ka šaj te problematizirinen i momentalno situacia , o viktimia tari historia ka oven nabut respektirime, vakerel o Kubiček.

Link: http://balkans.aljazeera.net/vijesti/kubicek-ksenofobija-koja-prati-migrantsku-krizu-pogorsava-polozaj-roma?fbclid=IwAR1y_vBk8XOZemYf-Hui9diKsHzETYQ6FemAA9tHin3iGpMdx78b8K1Y7NM

1O logori ki Banjica sine majbaro konc logoro ki teritoria tari okupirimi Srbia, em baro numero manuša odori sine legarde ko meriba

O bilačho logoro ki Banjica kote piro dživdipa našavgje baro numero Roma em Jaudie formirimo si palo ando dekreti tari germansko okupatori ko 1941 berš em sine ki funkcia dži ko 3 oktobro 1944 berš.

Baši lokacia sine dendi I nekanutni kasarna taro 18 Pešadisko puko ki Banjica. O avgo phanle sine ande odothe em sine Roma thaj Jaudie ko 9 maj 1941 berš.

O sasto numero taro mudarde nane te džanel pe nikana soske o dokumentia sine eliminirime ko 1943 berš , a but taro trupia so sine mudarde sine parume trujal o logoro a palo o mariba sine legarde ko aver thana jali eliminirime odolea so tharena len sine ko vakti kana našena sine o germansko em kvinsliško trupe.

O viktimia ko logori Banjica majbut sine elmirinime agjaar vakerde notaciaja „konsekvenca taro periba pišmani“ so palo dendo dekreto kaj bašo jekh mudardo germansko skeri mudaren sine šel civilia, a bašo sako jekh ratvrado germansko askeri, egzekutirinen sine 50 civilia.

O konskevence tari blokada ko buvljaripa taro EU ka hošinen pe majbut o Roma taro Paščimalo Balkani

O Roma si jekh taro majsig progresivno etnikani jekhin ko Paščimalo Balkani so ko starti šaj te keren trin čhibja lafia! Odova havel pe kaj keren pli dajakiri čhib – romani, i makedonikani sar oficialno em ko thana kote o butipe si aver etnikani jekhin sar nacionaliteto (egzamplo: ko pačimale kotora sar so si Tetovo, Gostivar, Debar, Kičevo so pendžarena i albansko čhib, jali ko purabalo kotor ko Delčevo, Vinica, Kočani i khorani čhib!

I andi decizia tari EU te blokirinel e avipa e R.U.Makedonia thaj Albania sar te tinangja o pozicie e govermenteskere ko maripa mujal i diskriminacia em bukvalno mukhlja stand by sa o plania thaj o startegie,

O bibukjarnipa si dži ko odova nivelo kote i Romani jekhin si duj drom majbari aso o aver jekhina. Akava si em e Makedoniake em e Albaniake kote jekvaš taro Roma dživdinen bizo pani ko ple khera a upreder 30% sako rakj sovena bokhale.

I aplikacia te šaj khuvel pe ki EU sine šansa bapi jekh lačhi kerdi presia upral o govermentia ama akana si aver čhane.

Sar egzamplo ko regioni okola so šaj keren buti tiknjarel pe, em e Romenge sine šansa ko avutnipa te oven majkonkurentno ki berza bukjake ko thema sar so si i Makedonia em Albania.

Akana bukvalno o Roma taro akala regionia roden salde fer šansa te oven jekh a jekh tretirime.

FaLang translation system by Faboba

Mangava te vakerav

Momentalno Online

       Isi 158 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali