Antigypsyism

Ko stari taro masek oktobro, 111 berša taro pendžarutno Kumanovsko maripa , neve detalia e pendžarde romane trubačeske o Amet Ametovič

Ko starti taro masek oktobro akava berš keren pe 111 berš tari pendžarutno maripa sar Kumanovsko maripa. Importantno momenti ko akava historikano maripa mujal o khorane osmanlie dengja o romano trubači, askeri o Amet Ametovič , Rom taro Leskovac, so hohavgja e aver askere so maren pe sine mujal o Srpsko askeri bašavipaja signali bašo te iranen pe thaj signali bašo atak e srpsko askereske. Akaleske o thagar e Srbiakro  o Petar I Karagjordževič dengja le majučo medali . Numa o historičaria so palo odova hramosaren sine detalia  akale maripaske kergje baro feleri: kaj odova sine o Ahmed Ahmedovič, a na sar so trubul o - Amet Ametovič. Oleskere unukia avdive, maškar lende em o Vladimir- Vlada Amzič uredniko ko romano ofiso kulturake an o Leskovac , vakerel kaj akava feleri trubul te koregirinel pe em valjani barem jekh drom ko Leskovac trubul te legarel leskoro anav. Ola ki diskusia olencar vakergje kaj o Leskovčania sar em o nišlie šaj vazden spomeniko akaleske thaj avere romane muzičarenge em te formirinen ternengoro muzikakoro festivali an o Leskovac.

.Link: https://rominfomedia.rs/2023/09/28/pocetkom-oktobra-111-godina-od-cuvene-kumanovske-bitkenovi-detalji-o-cuvenom-romskom-trubacu/

Video: Tragedia: Jekheberšeskiri romani čhaj muli palo jekh dive kana sine dendi ki familia so arakhela čhaven, olakoro dat rodela antvorto

Jekheberšeskiri romani čhaj taro Pečenjevac ko Leskovac ko 4 septembro sine ando ki familia so arakhela čhaven ko gav Šarlinca, a o aver dive olakro dat sine informirime kaj oleskiri čhaj muli . Prekal panda naoficialno informacie taro pneumonia.

O bibahtalo dat vakerel kaj o dokumenti baši leskiri soglasnost deka dela pe čhave ki akaja familia sine leske bukvalno garavde dendo, a taro Centro socijalno bukjenge odova demantirinena.

„Rodava antvortia em faktia. Ake nakhle trin  kurke, a me panda ništo nadžanava, em na vakeren mange ništo ni taro o Socijalno Centro. Miri muli čhaj angjela mange khere bizo nisavi dokumentacia, parungjum la bizo dokumenti meribaske, a o raport tari obdukcia panda nane man” vakerel o Denis Demirovič , o dat e mule čhijakro.

O direktri taro Socijalno centro Predrag Momčilovič vakerel kaj o Demirovič odova dive korkoro bizi sugestia dengja pe čhija te oven dende ko famile arakhibaske em kaj sine respektirime sa  kanonikane procedure.

O akti akale tragediake dopherel ov, si akana ko kriseskiri procedura em dži anglal Učo Sasto Kriso ko Leskovac, a I obdukcia panda nane saste finiširime. Ki elektronsko sasipaskiri evidencia e čhaveskiri dikhela pe kaj ko 19 avgusti sine legardo ko doktori sebepi so dukhalala sine o krlo” vakerel  Momčilovič.

O dat pak  vakerela kaj I čhaj sine sasti kana dengja le ki odoja familia arakhibaske.

“Čače si kaj angleder jekh kurko  sine la temperatura. Legargjem la ko doktori ko

26, 27, 28 thaj 29 avgusto. Palo odva oj sine sasti. Dali o doktori dengja bilačho tretmano? Numa te sine agjaar sar so ola vakerena soske o čhavo na sine pregledimo taro doktori angleder te legaren le ki akaja familia arakhibaske ? Sikavel li kaj o socijalno bukjarne na resektiringje o kanonikane procedure?“, vakerel  o Demirovič.

O Direktori da vakerela kaj o čhavo bizi anglutno doktoreskiri kontrola sine dendo ki akaja familia.

Ko socialno netvorko sine editirime teksti tari organizacia REU , so nudingja e kaj e jerienge ka del bilovengoro niamalo suporto , ama bibahtake ko notirimo mitingo e prezedentea taro REU o rajo Imer Kajtazi na avilo  o Demirovič. Soske na alo panda nane pendžardo, hramsargja o presidento taro REU Parlamenti I rajona Tanja Jovanovič Milovanovič ko prio FB porfilo.

Link: https://resetka.rs/tragedija-jednogodisnja-devojcica-preminula-dan-nakon-sto-je-smestena-kod-hranitelja-otac-trazi-odgovore-video/

Video:

E Čehiakiri policia došperavgja duj e Romen thaj jekhe Ukrainco bašo maripa ko drom an i Pardubice

I policia došperavgja trin e muršen bašo kerdo incidenti sebepi so sine ko jekh masovno maripa maškar Roma thaj Ukraincia so sine ko 1 juli ko Pardibice ki Čehia. I notacia taro krisi indirektno sikavela kaj duj lender si Roma , a jekh si Ukrainco. O rodaripa udžarela pe te ovel phanl sa dži ko agora kale masekoske.  Incidenti kergja te keren protestoa nesave Roma . I policia majangleder došakergja trine ukraincon  bašo kerdo incidenti , ama taro duj entitetia akana si len kriseskoro akti. „I policia vazdela akana došperaviaskro akti mujal trin persone bašo kerdo akti bunt ko membro 358 st. 1 taro Kriseskro kanoni.  Duj došakerde si čehiakere themutne., a jekh ukrainsko” vakergja  o krisari Aleš Veseli baši Romea.cz.

Asavke demostracie taro Roma akava nilaj sine em ko Brno em Kruska ko reoni Teplice.  Reprezentoa e dizjakere  I policia thaj  Roma em ukrainsko membria khedingje pe ko Pardubice ko 3 juli te keren lafi baši akaja situacia.

Link: https://romea.cz/en/czech-republic/czech-police-charge-two-romani-men-and-one-ukrainian-over-street-brawl-in-pardubice

UN kritikujnela i „strukturno diskriminacia“ so arakhen pe o Srblie thaj o Roma an i Kroacia

Enjadžennengiri familia arakhle kher te kinen ko gav Hlebine ko utar tari Kroacia. Sine salde jekh problemi a odova si so si ola Roma.

Ko masek avgust o gavutne taro Hlebine vakergje kaj ka keren protesto anglal  kher tar dizjakro šerutno tari komuna, Novigrad Pdravski, gindibaja kaj ov vakergja te ikljon tari leskiri komuna te džan ko Hlebine.

O gazda taro odova nevo kher pe familijaja gele ko dizjakoro šerutnoo vakeribaja kaj ka čhinavel o kntrakto bikinibaske kher. Sare sine bahtale salde o Roma na.

Asavke situacie nane avg drom ko Megjumurije , regioni kote dživdinel majbaro numero taro Roma ki Kroacia.

Anglutne ko masek avgust kana I len Drava iklili taro bare panja , nekobor familie Rma kergje evakuacia , a kana irangje pe ko ple khera dikhle kaj si zijankerde. Ama na tar bare panja. I plicia  ka kerel rodaripa ko kergja odova. Daraja kaj ka ovel jekh a jekh scenario sar angleder 4 berša kana jekh terno Romano pari kingje kher, a neko ko duvar taro kher hramongja “Na mangaja Romen”. Olengiri štala sine thardi.

Akava si o realiteti e romane jekhinake ki Kroacia, situacia so si notirime kj raporto taro Unime Nacie editirime ko agor tar avgust so notiringja em I situacia e Srbliencar.

O duj minjoritetia si stigmatizirime em olengere niamia ki edukacia em bukjarnipa si randimo, vakerena odothe. O Roma si ko jekh getoizirime.

O Komiteto taro UN baši eliminacia tari rasna diskriminacia akhargja e Kroacia te akceptirinel “ekstra aktia valjani eliminacia e strukturne diskriminaciake  so akceptirinel e Romane jekhina em te eliminirinen sa o bariere so namukhela pe te akceptirinen olengere niamia taro ekonmikano, socialno thaj kulturakere niamia”.

Prekal I Natalia Havelka , izvršno direktori ko Centro baš mir , naterori thaj manušikane niamia ofisea ko Osiek, so dengja suporto ko raporti taro UN, 92,3 procentoa taro o Roma an I Kroacia si klasifikacia sar čorole, a 70 procentoa tar ronmane familie dživdinena ko ekstremno čorolipa.

„I them si brčlia te kerel pire savalre te šaj kerel protektiva pire dizutnenge , individue thaj grupe “, vakergja I Havelka bašo BIRN.

Link: https://balkaninsight.com/2023/09/18/un-decries-structural-discrimination-facing-serbs-and-roma-in-croatia/

FaLang translation system by Faboba

Од 5 Ноември 2022 достапен документарниот филм на СП БТР „Небо, Точак, Земја„ на Max TV и Max TV GO со пребарување –Видеотека

Mangava te vakerav

6-to Romano Čhavorikanoo muzikakoro festivali 
„Čhavorikano Suno 2022“ – SP BTR

6-ти Ромски Детски музички фестивал
„Детски Сон 2022„ – СП БТР

6th Romani Children's Music Festival
"Children's Dream 2022" - SP BTR

Momentalno Online

       Isi 676 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Golden Wheel - Entry Application Form

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali