Antigypsyism

O logoro Auschwitz

O logoro Aušvic - Bireknau  (Auschwitz -Birkenau)  sine majbaro nacistikano konc logori baši masovno eliminacia e manušenge.

Arakhela pe ko south tari Polska . 50 km paščimale tari diz Krakov em 286 km tari Varšava.

O anav reslja le premal o diz Osveta (Garazi) so an i germanski čhib si Auschwitz.

Pali germansko okupacia e Polskake ko septembro 1939 berš i Osveta sine akceptirimi sar germansko teritoria thaj o anav sine irame ko Auschwitz

Ko akava konc logori sine deportirime 1,3 milionia manuša tari sasti Europa.

Majbaro kotor taro viktimia sine mudarde kana resen sine ko logori ko komore bašo plini ko Auschwitz II čhijbaja o cikloni B plini.

O aver mule taro sistemsko bokh, phari buti, egzekucia thaj medicinsko eksperimentia Mašak o mudarde sine em 19.000 Roma so sine mudarde ko juli 1944 berš.

O šerutno e logoreske Rudolf Hes ko krisiba ko Ninberg vakergja kaj ko Auschwitz sine mudarde paše 2.5 milionia manuša.

UNESCO  akava kampi ko 1979 berš notoringja le sar kulturno lumiakoro akto telal anav “Auschwitz-Birkenau –  germansko nacistikano konc logori mudaripaske"

O logoro si tromaldo tari rig e 322 divizia tari Rusko Armia ko 27 januari 1945, Ko logori sine arakhle 348.820 muršane odlea em 836.255 džuvlane so sine e viktimengere.

O dive taro tromalipa taro Aušvic o 27 januari si notirime em sar "Internacionalno dive ki memoria e viktimenge taro Holokausto".

Trujal i historia taro logoria - Logori Sajmište

Ko vakti tari okupacia trujal 8.000 Jaudie em 32.000 sine zadušime, strelime ko Jajnicia jali mule ko korkoro logori. O logori sine aktivno taro oktomvri 1941 dži ko juli 1944 berš.

O jekhto logorašia sine Jaudie taro Beograd so 8 thaj 13 dekemvri 1941 sine legarde a olemgoro numero sine 5.281. Anibaja e Jaudien tari Banjica, Šabac, Niš, Kosovska Mitrovica, Novi Pazar , Raška , našuthen taro Beograd em maškarutni Europa, o numero taro logorašia ko periodi maškar 8 dekemvri 1941 em dži ko agor e masekoske april 1942 reslje 7.000 kotar so 6.400 sine Jaudie a 600 Roma.

Inače o jevend 1941/1942 sine jekh taro majšudre, Maškar o dekemvri em mart, 500 logorašia mule taro šudro , nasvalipa em bokh.

Ko pavilioni no 4 arakhel pe sine i kujna kote so kerel pe sine o hajbe. Ko dive o obroko sine sar pani, sano čaj, bajato čorba tari armin ili kompiria em hari mumurezeskoro maro.
O eliminiriba taro logorašia kerel pe sine ko phravdo than maškar o pavilionia no 3 i4.

O Roma ko logoria sine ande ko dekemvri 1941 berš sar grupa taro 500 Romnja čhavencar. Ola sine čhivde ko pavilioni no 2 . Olendar 60 mule ko vakti taro jevend taro šudro em nasvalipa.

O aver kotor sine tromaldo ko periodi jauari - mart 1942 berš soske prekal pire amala em paše familia resle te sikaven dokumenti kaj ola bešen ko Beograd, thaj nane sar roma nomadia - bizi adresa. I agorutni grupa Roma sine mukhlo taro logori ko april 1942 berš.

 

 

 

 

Soske o nacistoa kosle i maškarutni klasa taro Roma ?

Maškar o 1936 thaj 1945 berš o nacistia likvidiringje upreder 50% Romen tari sasti Europa.
Bizo fakti si li sine odola plinsko komore an o Aušvic -Birkenau, "mudarde zore buti kjeriba" trujal o merdevenia meribaske an o Mauthausen jali egzekutirime thaj frdime an o masovno limoria so korkoro o Roma randingje olen an i Romania - i eliminacia e Romenge an i Europa sine meribaskere efiktea kerdo.

O rezultatia an o thema sar so si Hrvatska, Estonia, Litvania, Holandia jali akanutni Čehia o nivelo tari likvidacia reslja 90% Roma. But masakririme Roma ko purab taro nacistikane formacie meribaske anavkerde sar, Einsatzgruppen, na sine ni notirime em nadokumentirime so sikavel o sumarum gendo taro likvidirme Roma so nane ni fakti ni pendžardo dokumentirimo lil.

I Kolektivno Memoria taro Holokausto bašo genocido upral o Roma sine tikne kerdo salde an o Holokasuti upral Jaudie, kote i Germania pukjinel sine reparacia e Jaudienge a nikana e Romenge thaj o rasno karakteri e romane genocidoske deceniencar sine čhidime kaj o Roma sine notirme sar asocijalizirime thaj kriminalcia. Definitivno i germania oficialno vakergja kaj sine genocid upral o Roma an o 1982 berš.

 

Sako zalako taro hajbe šaj sine te mudarel olen: Akala si o džuvlja so sebepi o Hitler sine len majphari buti

Grupa terne džuvlja taro Trinto Rajho sako dive dživdinen sine rizikoa ko piro dživdipa sine len profesia so na kamel sine la niko. Ola sine degustatoria e hajbaske so dena sine e Hitlere, so ola majanglal probinena le sine sa so avel sine ko Fireri ko astali anglal leste, sakone čipotake te manglja neko taro o leskere dušmania te manglja te otrujnel ole.

Olenge niko na džanel sine sa dži ko 2013 berš kana i 95-beršengiri Margot Volk hulavgja piri storia e žurnalistoske taro "Spiegel". Akana si kerdi tetarsko performasi taro režiseri Michael Kolos Bruks bašo Hitlesreskere degustatorke.

O fokus si dendo ko storie dživdipaske štar džuvlenge so dživdinen sine ki jekh škola trujal e Hitlereskoro kabineto ko vakti taro Dujto lumiakoro mariba . O kompleksi arakhljovela sine ki Polska.

I drama kerel rodaripa e duripaske tari historia e Dujto lumiakere maribaske thaj rodarela i univerzalno tema tari adolesencia thaj ko riziko trujalipa. Olengere dživdipa sine pherdo momentia so darana sine pire dživdipaske, sakone rojaja so anen sine uzal piro muj , a sine em bnut dosadno buti, havlajrel o BBC. 

Paralela taro aver askereskere džanlipaja taro averengoro dživdipa olengoro dživdipa sine lokho em dosadno. Dži ko 1944 berš ki germania sine but bokhale manuša a olende sine len po trin hajba sako dive thasoske o Hitler sine vegetarijanco , thaj oleskiri dieta sine majbut taro pirindži, testenine em egzotično emiši.

FaLang translation system by Faboba

Mangava te vakerav

Momentalno Online

       Isi 214 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali