Antigypsyism

O Mateo Salvini rodel te kerel pe sterilizacia e Romane džuvljake

Mateo Salvini – “Akava čor so si ko phanlipa pobuter taro 30 berša, ka ovel kerdo ma te ovel ole pobuter čhave, a olakere čhave so si čorole na len len šukar familie"

 

Akala lafia taro ministeri Salvini so komentirinel akaja informacia kaj jekh Romani džuvli  kergja čoriba jekhe turistkake ko Rim. Akaja notacia taro Salvini so definirinela la sar "čor dendo armanja" thaj bizo limiti del apeli baši sterilizacia.


I afera so sine ko Rim kote jekh romani džuvli krisimi sine sar amvakerdi "Madam džuvlenge" sine na ikerdo soske sine khamni.

 

I romani džuvli sine krisime ko 25 berša phanlipa so trubul sine te džal ko phanlipa palo o bijanipa. Odoja si i Vasvija Hušić 33 beršengri romni tari Bosna  ko vakti taro piro khanmnipe 11-to drom čorgja desave 86 beršengere peruansko turisti ko stasioni ko metro ko Flumincino ko Rim.

 

I policija kergja blokada e Romane džuvljake em panda 3 pik apia so sine olajakote sine jekh tikneberšengiri. E duj javeren da ko direktno akcia sine astarde em krisime taro Krisi.

Pobuter taro šel Romane khera ko buso si transportirime em deportirime taro rusko gav sebepi so si mudardo jekh Rusinco!

Ko 13 juni akava berš sine masovno konflikti maškar o Roma em o gavutne ko Čemodanovka. Ko mariba merel jekh Rusinco. Palo odova o Rusincia keren masovno protesti. Palo duj dive ola počminge te tharen o khera e Romengere.

Palo odova grupa taro 650 dži ko 900 Roma (isi diferentno informacie) so dživdinen ko Čemodonovka thaj o paše gav Lopatki , region Penza ko purab tari Moskva uklile ko busi legarde sine ko Volgogradsko regiono so si dur 500 kilometria taro olengere džiakanutne khera. Ki dujto varianta aso i informacia o Roma korkoro uklena sine ko busi em gele peske.

O volgogradsko governo vakergjakaj i romani diaspora dengja akcepcia kaj ka del akomodacia e Romenge taro Čemodanovka dopheribaja kaj ka dikhen sine li šajdipa te kerel pe gav e Romenge ko odova than.

Jekh taro o špekulacie si kaj o maripa sine soske o lokalcia sine len problemo seksualno atakoske taro Roma.

Pali dislokacia e 90 romane kherenge sa si akana ola čuče em mukhle. Pučle si šaj li o Roma palem te iranen pe o lokalno dizutne ola si ko duj gogja: nane te oranen pe ko sig vakti, jali nane te iranen pe sa vakteske.

Ko rusko regioni Penza - Bari jag ko romano gav ko pašipa taro Čemodanovka

Ko gav Lopatki  ko pašipa taro Čemodanovka (regioni Penza) sine bari jagakiri stihia kote dživdinena o Roma. Akaja informacia sine editirime prekal socialno netvorko so informirinen sine e situaciake.

Liparibaske si kaj anglutne sine masovno fizičko konflikto maškar o lokalno gadže thaj o Roma taro odova gav, kote ko vakti taro odova verbalno thaj fizičko konflikto mulo thaj jekh manuš.

Prema o ЕМERCOM,i bari jag uli idžerati ko  21:46 prekal moskovsko vakti. Nekobor dživdipaskere khera thaj objektoa saste thabile. "Akanaske nane informacie kaj isi viktimia" vakerel o Ministeriumi.

O socialno netvorko vakeren kaj akava konflikto majpakjavutne si šerutno motivi akale jagale stihiake. O guvernero e regioneske thaj o šefi taro IC Alexandar Bastrikin informiringje kaj ola interveniringje ko vakti e konfliktoske maškar o lokalno gadže thaj o Roma.

Ko jekh angluten o dizutne taro Čemodanovka blokiringje o drom palo masovno maripa. E romengere representoa vakergje kaj o lokalno dizutne kergje akava konflikto.

 

Link: https://en.crimerussia.com/gromkie-dela/gypsy-village-near-chemodanovka-catches-fire/

Video:

O jeria tari 13 berđengiri Džesika tari Bitola rodena džovaplipa bašo olakoro meriba

I 13-beršengiri Džesika Memiševska so taslili ko bazeni Dovedžik ki Bitola mangipaja te kurtalinel pire 12 beršengiri bratučetka kasaja barabutno nangjona sine vakeren i paše familia e čhijakiri.

I Džesika džanela sine hari te plivinel a olencar sine thaj aver čhave , sare tari bitolsko romani mahala "Karton Mahala" so si ko pašipa e bazenteske.

„Ola nangjona sine sar so vakerel mli čhaj . Majanglal ko pani rupingja i Džesika, a palo odova mi čhaj. i Medina Kamber. Kana oj rupingja počmingja te tasljol . I Džesika mukhlja pe te ikavel ola ple bratučetka, numa kana vazdingja oj geli telal o pani a me čhija ikavgje ola.

Ko odova dengja suporto em jekh javer romni so sine odothe a sine em aver manuša. Mi čhaj počmingja te vakerel " mi bratuletka tani tele" thaj palo odova o pani frdingja avrial mire unika" vakergja o Nehru Kamber o kako e tasavde čhajake.

O bazenti so olea kerel buti privatno koncesioneri panda nane phravdo bašo manuša te nangjon akaja sezona. Numa i paše familia e čhijakoro vakeren kaj andre šaj te khuvel pe bizo problemia soske ni jekh na arakhel o bazenti.

Pučena soske na sine sekjuriti em roden džovaplipa e rtagediake. Vakeren kaj o čhave džana sine te nangjon odori , sine em aver manuša so keren sine rekonstrukcia e bazenteske e nilaeskere sezonake, znači na sine ola korkoro odothe.

„Olencar sine em avera čhave. Te sine neko te na mukhel len odori , ola nane te khiven da sine andre. trubul sine te ovel čhivdo sekjuriti em o objekti trubul sine te ovel šukar arakhlo" vakerel o Kamber Maksimid , kako e čhijakoro.

Taro "Streževo" vakergje kaj o bazeni si dendo telal koncesia panda angleder thaj palo akava detalno ka dikhen i dokumentacia taro kerdo kontrakto.

 

FaLang translation system by Faboba

Mangava te vakerav

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali