Angleder pobuter taro 17 berša ko 1 novembri 2005 berš o generalno asamblea taro UN rezolucijaja 60/7 notiringja o 27 Januari – Internacionalno dive ki memoria e viktimenge taro Holokausto
Koa kava dive liparaja kote paše 6 milionia mudarde Jaudie, upreder 500.000 thaj pobuter mudarde Roma thaj Sinti thaj panda aver 11 milionia manušpa so sine viktimia e nacistenge . Liparibaja kaj amaro džovaplipa si sar manuša em sasoitnipe akaja bibaht taro odova periodi ma te bistro la!
Majbut istemalkerdo termini “Holkaust” avel taro antičko vorba “ olokauston” so
I mangin te šaj lafencar notirinel pea kava civilizacisko krah kerdo taro teganutne politikane structure thaj apetitia sako drom ka ačhol sar predizvik.
Akava reflektirinel pee m ko oficialno anava e diveseske sar “Dive ki Memoria e viktimenge taro Holokausti “ kerdo terminološki ko 1996 berš taro teganutno germaniakoro president Roman Hercog a palo odova tari rig e UN ko 2005 berš.
Kana kerel pe lafi bašoo HOLOKAUSTI sako drom gindina ki neasvi kali rig taro Dujto Lumiakoro maripa gind ko nacistoa, ko Hitelr ki masovno egzekucia e Romen thaj Sinti , Jaudie, LGBT preperutne thaj avera, Numa importantno si ma te bistar odova peridoi em te hulava maškar amaende odola momentia.
Trubul te lipara o bilačhe bukja o bibahtale momentia so sine soske na prependžaraja odola bukja ko amaro sasoitnipa, ma te oven palem kerde a ni akana ni ko avutnipa. Trubul te ova aktivno akana, iranibaja o lekcie taro nakhlo periodi em te kera lačho avutnipe sa amenge sar manuša!
Premal amende sar IRU valjani te vazdel pe Amari gind ko sa amende thaj valjani aktivno te la than ko maripa mujal o antisemitizmi, diskriminacia, natolerancia thaj anticiganizmi.
Odova mariba šđaj kera prekal kerde aktia, konferencie , dialogoa barabutne koordinacijaja thaj kolaboracisa e europakere instituciendcar o IRU o vaer NGO , politikane subjektoa thaj aver oorganizacie.
Odoela pakajaja kaj ak arakha i Memoria taro Holokausto em i viktimia so sine i historia, em kultura ko Roma sar jekh taro majkale periodia an i akaja historia e Roomengiri.
Ko agor o IRU o Internacionalno dive e Memoriake ko holokaustri notirinela kaj ko vakti kana i lumia arakhel pe ki jekh sasti kriza a odova si o maripa an i Ukraina isi em jekh aver „maripa“ kerdoo ki aver forma a dodo si o antisemtizmi.
„ O Antisemitizmoi negirinel o čačipa kaj amen sar manuša savore siem sar jekh, isi amen manušikano respekto em digniteto , kaj o manušikano dživdipa si but moldikano soske si unikatno thaj sako drom ikerdo., Ko odova o antisemitizmi o rasizmi, em o nacizmi keren hulavipa maškar o manuša em nacie ko pobut jali pohari moldime, em putren o drumo taro ilengiri dehumanizacia em peravipa. Oakava “maripa” šelberšencar” kergja diskriminacia mujal o Roma, o jaudie, em avera nacie so ko agor kulminiringje holokaustoa.
O Antisemtizmi kerel palem mutaciua sar negaciua e holokaustoske thaj sar moralno savala amare generaciake sit e respektirina o digniteti sakone manušeske , te ova solidarno primal o teleperavde thaj te da amen godi ko holokausti em nikana ma te ovel palem odova.
Let us not forget
Ma te bistra
Respektoa
Zoran Dimov
Presidento an o IRU
