Ko respekto premal o 1.200.000 Roma kote si notirime kaj si mule taro nacistoa ki buvli Europa. O dive taro Romano Holokausti 2 Avgust sine notirime kaj 2.897 Roma ko odova dive ko 1944 berš sine likvidirime ko konc logoro ko Aušvic – Birkenau.
Prekal o notacie jekh taro majpendžarde romane aktivistia ki Srbia o Osman Balić sebepi o amalipa oleskere parapapa em o presidneto e Govermeneske ki teganutni Jugoslavia Dragiša Cvetković dengja le džanlo konsiliaro so kurtalingje pe pobuter niško Roma.
- Miro parapapu o Osman Balić sine amal e Cvetkovićea so sine amenge em komšija soske mle sine len kher ko drom Jovan Ristić a ov dživdinel sine ko drom Kozara. Ko Govermenti ko Dragiša Cvetković sine em duj romane deputatoa a mo papo sine leske lobisti. Kana dikhlja so ka keren e Romenge ko Niš ov gelo oleste te kerel khanči te šaj kerel protektiva e Romenge taro Niš.
O Cvetkovič vakergja te džal dži ki Džematsko jekhin em o Roma taro Niš te khuven ko Islam, soske o Germancia sine šukar akale religijaja . Odova kergja em o Germancia taro odova diz dikhle kaj o Roma ule sare musilmania em agjaar ola kurtalingjeem ko Niš na sine paldiba e Romenge- vakergja o Balić.
Sar so vakerel odova na kergja o Roma ma te ovel olen viktimia numa kontra odolestar buteder olendar sine legarde ko učipa Bubanj.
-O atentato upral o germansko oficiria ko hozteli “Parka” ko 2 avgust 1941 berš kana o Aleksandar Voinovič frdingja bomba ko hoteli em mudargja pobuter germansko oficiren jergja te kerel pe baro garazi. Prekal o probcipo 100 bašo jekh sine astarde pherdo Roma em Srblie legarde ki specijalno policia a palo odova em ko logori. - vakerel o Balić.
Ov vakerel kaj o Srblie kergje but te kurtalinen e Romen em jekh taro doktoria kergja džanlipa te kurtalinel pire komšien e Romen taro romane mahale. – Odova doktori ko khujbe e mahalake Stočmi Trg hrasnmosargja “Tifus” em agjaar o Germancia darana sine te khiven ki odoja nahala tari dar ma te inficirinen pe.
-Baro numero Roma gele ko partizania em sar jugoslovenskjo askeri em maren pe sine mujal o Germancia.
Koboro Roma sine mule ko odova logori na ka džanel pe i sasto numero siske ko vakti tari defanziva o Germancia thargje i sasti arhiva so sine sar olengiri praksa kana keren sine defanziva, ma te arakhen pe lila so ola keren sine bibahtalipa.
Upral rekonstrukcia tari dokumentacia o Nacionalno muzei alo dži ko informacie kaj ko vakti tari okupacia 500 Roma sine legarde ko odova logori a mudarde em egzekutirime sine 160 em panda majhari 30 mule tari internacie.
