E čehiakoro deputatia ka diskutirinen ko baham kanoni ki kompenzacia e džuvlenge soske i tehm na kamel te pukjinel odova sar “forma taro genocido”
I Elena Gorolova sine la 21 berš kana bijangja pire dujto murše čhave, “O doktori vakergja kaj ka kerel man carski rez soske te na kergjum ka ovel riziko mire em mire čhaveskoro sastipa” Ki sala bašo bijanipa i medicinsko phen dengja man desavo dokumento te khuvav oleste signatura, a me taro bare dukha na dikhiljum so hramosarela ko odova dokumento “ vakerel o socialno bukjarno tari Čehia. Oj nadžanle khuvgja signatura ko dokumento-kontrakto baši sterilizacia.
Dži akana e čehiakoro govermento oficialno na athinel em na pukjingja kompenzacia baši zor kerdi sterilizacia e Romane džuvlen sar so si i Gorolova , a ki agenda so sine legardi taro govermento ko 1970-to berša sa dži ko 1993 berša kana akava sine čhinavdo, Niko nadžanela o sasto numero kobor Romnja sine sterilizirime akale praktikaja ko 90-to berša premal o Europakoro centro kote ko agorutno kerdo akti sterilizacia ko 2007 berš . Akana o diskusie e kanonenge kote so ka šaj o viktimia tari zor sterilizacia te aplicirinen e reparaciake so si notirime ki avutni parlamentarno bešin ko trintodi. O kanoni taro 2019 kote so rodela pe pukjiba 10.200 funte ko viktimia.
Ama na resle odova statutarno niami, Inače o Roma si majbaro nacionalno minjoriteto ki čehia em si i notacia paše 250.000 Roma.
