FB analiza taro Silhan Saitov: „KOBOR SI „PHARE“ O POLITIKANE PARTIE KI KOMUNA ŠUTO ORIZARI KO PRESIDENTESKERE ALUSARIBA 2024 – AVGO ROTA?

Štartodi, 25 Aprilo 2024
FB analiza taro Silhan Saitov: „KOBOR SI „PHARE“ O POLITIKANE PARTIE KI KOMUNA ŠUTO ORIZARI KO PRESIDENTESKERE ALUSARIBA 2024 – AVGO ROTA?

I Unia e Romengiri ko eratutne presidennteskere alusariba – avgo rota, artiklirime reslja majhari 1200 hangia OO SDSM - Šuto Orizari ko eratutne presidennteskere alusariba – avgo rota, artiklirime reslja...

Utarali Makedonia – Presidenteskere alusariba - TAK: Stevo Pendarovski 180.306, Gordana Siljanovska Davkova 362.682

Štartodi, 25 Aprilo 2024
Utarali Makedonia – Presidenteskere alusariba - TAK: Stevo Pendarovski 180.306, Gordana Siljanovska Davkova 362.682

O rezultatia tari Themakiri Alusaribaskiri Komisia editiringje avdive ko piro veb sajti sikavgje paše 100 procentoa kerde hangibaskere listia o kandidati taro VMRO-DPMNE Gordana Siljanovska Davkova reslja majbut hangia ko...

UN: Paše 282 miliona manuša ki sasti lumia arakhen pe akutno bokhalipaja ko 2023 berš

Štartodi, 25 Aprilo 2024
UN: Paše 282 miliona manuša ki sasti lumia arakhen pe akutno bokhalipaja ko 2023 berš

Paše 282 miliona manuša taro 59 thema arkhel pe akutno bokhalipaja ko 2023 berš., a I Gaza si teritoria kte so majbut manuša si bokhale persi berš , prekal o...

Utarali Makedonia: Niamea bašo hangiba ko akala alusariba ki Alusaribaskiri lista hramosarde si barabutne 1.814.317 hangutne

Dujtodi, 23 Aprilo 2024
Utarali Makedonia: Niamea bašo  hangiba ko akala alusariba ki Alusaribaskiri lista hramosarde si barabutne 1.814.317 hangutne

Avdive, 2.569 hangutne piro niamia bašo hango ka šaj te keren ko 31 hangutno than ko DKP kote so ntiringje pe kaj ka den piro hango , a kaskere notacie...

Šutka NEWS

FB analiza taro Silhan Saitov: „KOBOR SI „PHARE“ O...

FB analiza taro Silhan Saitov: „KOBOR SI „PHARE“ O POLITIKANE PARTIE KI KOMUNA ŠUTO ORIZARI KO PRESIDENTESKERE ALUSARIBA 2024 – AVGO ROTA?

I Unia e Romengiri ko eratutne presidennteskere alusariba – avgo rota, artiklirime reslja majhari 1200 hangia OO SDSM - Šuto Orizari ko eratutne presi...

D-r Džemile Berat: I Kriva Palanka dengja majbut f...

D-r Džemile Berat: I Kriva Palanka dengja majbut fakultetsko educirime Roma an i Makedonija

D-r Džemile Berat, avgo Romano doktori an Makedonia, psihijatri an i penzija promoviringja piroo lil „Miro suno ‘ “Mojot son” kip li bijandi diz. „Sin...

Palo duj berš premiersko mandati ko roko taro neko...

Palo duj berš premiersko mandati ko roko taro nekobor divesa o premieri Kovačevski palem maškar o Roma, numa akava drom pire čhijaja sar misafiri ko Romano Bal ko Skopje

Palo duj berš mandati sar premieri oo Presidento e Gpvermenteskoro Dimitar Kovačevski so angleder nikana na avilo te dikhel e Romen ko roko taro nekob...

O sikle thaj o nastavnikoja an o Šuto Orizari sikl...

O sikle thaj o nastavnikoja an o Šuto Orizari sikljoven sine bašo klimatsko trampe thaj protektiva e dživdipaskere trujalipaske

Majhari 150 sikle Roma tari fundavno em maškarutni škola an Šuto rizari lele than ki praktika k lačharipa olengere sastipaske , k klimatsk trampeem pr...

Palo eratutno incidenti ko Šuto Orizari i policia...

Palo eratutno incidenti ko Šuto Orizari i policia vaktavinaja: Astarde si duj tikneberšengere persone pali notacia kaj si posavdo jekh čhavo taro 14 berša

I policia taro Jekhina andrune bukjenge ko Čairi ko SVR Skopje astargje duj tikne beršengere persone , sar notacia anglune kaj ko dive 13.12.2023 berš...

Kolumna taro Andrijano Dzeladin Roma News: Kolekti...

Kolumna taro Andrijano Dzeladin Roma News: Kolektivnost ili individualizam ?

Nekozom dive, masekija, berša kerela pes lafi ko socijalna mreže sar o Rom e Romeske te arakhel greške te shaj peravela pes odredeno manushengoro avto...

Uncategorised

Albert Pajk amerikansko masoni so vakergja angleder kaj ka ovel duj lumiakere mariba, a ko jekh em i trinto angleder pobuter taro 160 berša

Advokati thaj hramutno Albert Pajk aktivno sar masoni taro 1840 berš dži ko agor pire dživdipaske, an o1891 berš sine notirime sar majuče titulaja komandanti e masonengoro.

Numa avdive o Albert Pajk majbut si konektirime buteder “teorie taro zagovor” . K avgust 1871 berš ov hramosargja lil e italiakere lidereske taro revolucionerno partija o Džuzeše Makini em fundiringja pe prekal I vizia so sine le baš trin lumiakere maripa.

 “O avgo lumiakoro maripa ka ovel te šaj perava e rusiakere thagaren em te kera odoja them sar ateistikano komunizmo. O hulavipa em nahaljovipa maškar e britaniakere thaj germaniakere imperie kerde taro agentia taro Iluminatia, ka istemalkeren  imperie te počminel akava da maripa.

 Komunizmi ka ovel resarinaja te peravel sa o aver goovoermentia prekal oleste em te šaj tromarel pe taro presie tari  reloigie” hramosargja o Pajk.

 “O dujtoo lumiakoro maripa ka ovel motivirime te istemalkeren pe o diferencie taro fašistia em politikane cionistia. Akava mariba trubul te ovel agjaar so  o nacizmi ka ovel čhinavdo em politikan cionizmi ka ovel odokhare zoralo so ka kerel piri them Izrael an I Palestina. Ko vakti tar dujto lumiakoro maripa o internacionalno komunizmi valjani te ovel odokhare zoralo so ka ovel kontra  hristijanstv, so ka ovel limitirime sa dži na valjani amenge I agrutni socijaln kataklizma” hramosargja o Pajk.

O kotor so majbut interesirinel e moderno vakti ko akala katastrofalne notacie a so ule aktuelno palo 11 septemvri 2001 berš si o start taro Trinto lumiakoro maripa.

 “O trinto lumiakoro maria ka ovel so ka istemalkerel o diferencie maškar o cioonistoia em o lideria taro islam. O maripa ka ovel ki asavki forma s o islam em plitikano cionizmi ka oven saste ikavde jekh javerea. Ko maškar vakti o avera nacie ka oven hulavde panda jekh drom., Amen ka mtivirina e nihelistia em o ateistia ka kera bari socijalno kataklizma s ka sikavel e naciake efekti taro ateizmi , haing taro naktrolirim divjačko maniria em najratvl maripa, Tegani o dizutne ki sasti lumia ka valjani te arakhen pire revolucionarno lumiakere minjoritetia te mudaren okola so peravgje I civilizaciua em o nacie ka oven raztočarime tar hristijanstvo.

Te resel pe sasti roš prekal univerzaln sikljovia taro Ljucifer so ka ovel ikavdo anglal  jakha savorenge! Vakerel o Pajk.

Akava lil editiringja le  Vilijam Gaj Kar kanadsko oficiri em špiuni , teoretičari so si šubikerdo kaj si antisemitisti.

Link: https://ulica.mk/%d1%82%d1%80%d0%b5%d1%82%d0%b0%d1%82%d0%b0-%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%82%d1%81%d0%ba%d0%b0-%d0%b2%d0%be%d1%98%d0%bd%d0%b0-%d0%b5-%d0%bf%d0%be%d0%b1%d0%bb%d0%b8%d1%81%d0%ba%d1%83-%d0%be%d1%82%d0%ba%d0%be/

Video: https://www.facebook.com/watch/?v=453889776419322

In Memoriam: O thagar o Ferus Mustafov – o maestro balkansko nacionalno muzikake

Akala divesa siem but bibahtale sebepi o meripa e muzikakere iknake ,  virtuozi so sine le baripa thaj šarmirinela sine pire simpatizeren pire brilijantnoi thaj diferentno muzikaja. O thagar Ferus Mustafov šqšutno pioneri e balkansko navcionalno muzikake , ačhavgja nabisterdo štembili an I lumia e muzikakiri. Oleskere perfektno talentia thaj hor presie ka oven prependžarde , verifikujme thaj moldime savakteske.

O thagar  Ferus Mustafov si biamo ki  familia kote isi barvali funda tari balkaneskiri kultura muzikakere tradicijaja so ka kerel presia ki oleskiri jazia.

Ov sikavgja naturakoro džanlipa thaj barvalo entuziazmo ko rodaripa taro diferentno muzikakere drumia panda taro tikne pire. Oleskoro educiriba koi lo e Balkaneskoro kote isi diferentno kulturew kergja te apsorbirinel buvlo spektari taro muzikakere drumia thaj tradicie.

O thagar  Ferus Mustafov sine unikatno odolea so sine multiinstrumentalisti bare džanlipaja ko sako instrumenti. OOleskoro džanlipa ki truba, klarineti, saksafni thaj šupelka sine fascinantno. Kana asatrel sine pire naencar jail lel sine soluk olencar dikhel pe sine sar akala instrumentia te oven kontinuiteto olestar. Oleskoro bašalipa sine sar respekti taro illeskoro virtuzno phirnipa, i pubblika šunel sine leskoro solo bašalipa oleskiri gracioznost so sine miksi tari phari muzika.

Dži kote o thagar  Ferus Mustafov dela sine piro angažmani ki balkansko nacionalno muzika , oleskiri presia ikljola sine but avrial taro akala simantre. Bariakne kerel sine eksperimentia diferentno muzikakere dromencar kote čhivel sine em pp, rok, jazz, klasika thaj romani muzika k leskere instrumental varijacie. Ov sine čačutno pioneri legaribaja o simantre okova soo ov dikhel sine kaj šaj te vel bašaldo sar tradicionalno muzika.

Oleskoro miksi taro stilia generirinel sine ekstra toni so imporesionirinel sine e publika ki sasti lumia.

I muzika tar o thagar  Ferus Mustafov sine magično, na salde sebepi tehnikani impresia  numa em sebepi o kapaciteti so kerel sine hor emocie em astarel sine o balkansk sensi . Oleskoro muziciriba sine pherdo loš, baht, melahonlia reflektiribaja diferentno hoš  thaj džanlipa an o  regioni.

Ole sine le talenti te konrektirinel pire publika ko majbaro em čačutno niveloo bizi diferenca dali bašavela nacionalno horia  soo anen sine bare aplauzia jail bašavel sine napakjavutne thaj fenomenalno balade so astaren sine o vile em peren sine asva.

O thagar  Ferus Mustafov kerel sine buti bare artistoncar tari sasti luma ki leskiri impredivno kariera , nakhavibaja sa o čhibjakere thaj kulturakere bariere em kerel sine uniba e muzikake, Oleskoro bašavipa e jazz legendencar , folk thaj klasično majstorija e folk muzikake sikavgja oleskiri adaptacia ko diferentno muzikakere kontekstia. Ov lkheste ikljol sine ko agor e kmpleksn phare muzikakere elementia , imprviziribaja bari genijalnost , a sako dorm ačhol sine paše pire darhiencar.

O thagar  Ferus Mustafov ulo muzikakoro heroi sebešpi leskoro džanlipa em karakterisitičn stili . oleskoro džanlipa gelo majdur taro leskr talentia da s džanela sine k instrumenti. Ov sine ambasadori e kulturake keribaja buti ki promocia e baravle balkansk muzikake thaj kulturake. Ov dengja frisk dživdipa e savakeskere melodiake prekal pitro muziciriba , odolea so ka ačhoon em e avutne generacienge.

Ov sine sar mentori e neve muzičarenge , hulajbaja špiro džanlipa em buvljaripaja aver generacia taro talenta. Oelskoro butikeriba sine baro, em dengja bar trudo te đsaj ačhol I balkansko foilk muzika.

Okova so mukhlja o thagar  Ferus Mustafov našti te kerel pe paralela salde oleskere muzikakere džanlipaja , numa prekal I presia ko dživdipa buteder manušenge.

Oleskiri muuzika uli haing tari inspiracia thaj pakjiv , keribaja uniba e manušenge ko sa o sfere dživdipaske. Ov kerel sine unimoi takati savorenge liparibaja kobor baro o potenciali muzikakoro te nakhaven sa o hulavipa em te kerel harmonia ki lumia kote isoi but čhingara.

Akana kana mukhlja amen akava baro muziučari dava man godi ko thagar  Ferus Mustafov sar čačutnno vizioneri thaj pioneri so sine le bari presia upral I muzika . Oleskoro talenti, kreativnsot thaj profesionalnst ka motivirinel em e avutne generacien. Sak drom ka moldina oo melodie so ove bašavgja olen , em hoš so kergja bašo kulturakere konekcie so kergja.

Devlesa thagar Ferus Mustafov tiri muzika sako drom ka šunel pee m ko plaina em sakote ko Balkani em buvleste. Nais kera tuke s kergjan tire talentea ko amaro dživdipa te ačhol tiri muzika. Tire melodie ka oven khelavne panda ki balkansko bavlal, em tizo tuhi nek arakhel piro rahmeti.

25 maj, 2023

https://4rrr.wordpress.com/2023/05/25/in-memoriam-%d0%ba%d1%80%d0%b0%d0%bb%d0%be%d1%82-%d1%84%d0%b5%d1%80%d1%83%d1%81-%d0%bc%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b0%d1%84%d0%be%d0%b2-%d0%bc%d0%b0%d0%b5%d1%81%d1%82%d1%80%d0%be-%d0%bd%d0%b0-%d0%b1%d0%b0/

History: Plans for the creation of a state for the Roma: Kings of the Roma

In 1937 Janusz was elected king of the Roma in Poland and in a stadium filled with people he declared: 'I will send a delegate to Mussolini to ask him to give us a piece of land in Abyssinia for the settlement of the Roma people. Our people have had enough of wandering through the centuries and it is time for our nomadic life to end. Soon our representative will be in the League of Nations"

This was part of the effort to create a homeland for the Roma people in the early 20th century, similar to (S)Zionism. Both groups were persecuted in their homeland, organized international conferences to unite their people and sought foreign support. Also, in the early 20th century there was a debate about where the homeland should be. In the case of (S)Zionism, some Christian leaders wanted to create a Jewish state in Madagascar, British Guiana or even Uganda. The same was the case with the Roma who hoped to have a homeland, but where that homeland would be was open to debate. It could have been Abyssinia, and some believed they were originally from India, so somewhere on the Ganges would be best. Then, South Africa and even Egypt became popular choices. In Abyssinia, Mussolini also thought about creating a Jewish state, so these two groups often intertwined.

However, in the 20th century, the First World War caused major changes in Roma politics. Newly formed or rebuilt nations, such as Poland and Romania, annexed territories and took control of the Roma. When Romania annexed Transylvania, tens of thousands of Roma from Austro-Hungarian control crossed over to the Romanian state and almost immediately organized large Roma rallies. That was the time when George Lazurica appeared, who became the leader of Roma politics through the General Union of Romanian Roma. Through his writing and a bit of political sabotage, he became a leader in uniting the Roma population into a stable community. With his efforts, the International Congress for all Roma was held, the goal of which was to organize a united and stable Roma people.

Link: https://romskikutak.info/index.php/2023/05/02/planovi-za-stvaranje-drzave-za-rome-kraljevi-roma/?fbclid=IwAR0EqCtw10b_Gi0R3SQqVwksLFBz8ppqtfIxSEBbTO0pjfHob6B6OUMNpYY

UN: I India dći ko agor akale kurkeske na nakhavel e Kina prekal o numerotaro dizutne

Dži ko agor akale kukreske I Indija ka nakhavel e Kina thaj ka ovel majbuteder manušencar  them an I  lumia, vakeren taro Unime Nacie .

Udžarela pe an I India te resel dži k agora kale kurkeske 1.425.775.850, prekal o majneve informacie taro Ofiso  e ekonomikane thaj socialno pučiba  ko UN(DESA), vakeren o BBC.

O fondi taro dizutne an oo UN persi kurko editiringja kaj I India ka ovel la 2,5 milionia manuša pobuter tari Kina dži ko maškar akale beršeske.

O rpocento taro nataliteti an I Kina akana ko sig vakti pelo, a olakerre dizutne tiknjargja pe o numero tar persi berp avgo drom palo 1961 berš.

O numero taro dizutne an I Kina šaj te perel telal 1 milijarda dži ko agora kale šelberšipaske vakeren tari DESA.

Ko novembro persi berš , e lumiakiri populacia nakhavgja 8 milijarde manuša.

 

 

FaLang translation system by Faboba

Од 5 Ноември 2022 достапен документарниот филм на СП БТР „Небо, Точак, Земја„ на Max TV и Max TV GO со пребарување –Видеотека

Mangava te vakerav

6-to Romano Čhavorikanoo muzikakoro festivali 
„Čhavorikano Suno 2022“ – SP BTR

6-ти Ромски Детски музички фестивал
„Детски Сон 2022„ – СП БТР

6th Romani Children's Music Festival
"Children's Dream 2022" - SP BTR

Momentalno Online

       Isi 315 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Golden Wheel - Entry Application Form

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali