E Italiaki policia astarda jekh neonacistikani grupa thaj phanlja majhari 12 manušen

Pandžtodi, 13 Dekembro 2024
E Italiaki policia astarda jekh neonacistikani grupa thaj phanlja majhari 12 manušen

Deutsche Presse-Agentur (DPA) raportulisardas ke e Italiaki policia huchildas maj cera 12 manushen kana sas jek raid karing jek gruppa neo-nazistura. O nacionalno raid mamuj e grupa, savi akharel pes...

Murśa, dźuvlji, terne thaj phure si athinale taro hazardsko khelina. Pherde si o kladilnice thaj o kazinia

Pandžtodi, 13 Dekembro 2024
Murśa, dźuvlji, terne thaj phure si athinale taro hazardsko khelina. Pherde si o kladilnice thaj o kazinia

Trujal so bersha napalal si I kriza nanipa love thaj bari finansijaki kriza, sar so sikaven e rezultatura katar diferentne rodimata, amen dikhas kaj e butikura thaj e kazinura si...

O berś 2025 ka anel importantne nevipe odolenge so ka vizitirinen e Europakiri Unia

Štartodi, 12 Dekembro 2024
O berś 2025 ka anel importantne nevipe odolenge so ka vizitirinen e Europakiri Unia

O avutno berś 2025 ka anel bare nevipe an o EU-eskere phirutne thaj an-i polìtika. Jekh kotar e maj importantne nevipe save ka oven ko 2025 berś si o introdukcia...

O Roma an o Turkmenistan

Štartodi, 12 Dekembro 2024
O Roma an o Turkmenistan

Roma save beshen ki Centralno Azija beshen maj but ko Uzbekistan thaj Tadžikistan, numa e roma isi em ko Turkmenistan. O aproksimativno numero taro Roma ko Turkmenistan nane pendžardo. Roma...

Šutka NEWS

Ko 13 Decembro - 32 berša TV BTR Nacional

Ko 13 Decembro - 32 berša TV BTR Nacional

Ko 13. Decembro 1992 berš, o signali taro BTR - Nacional sine angluno drom emitirimo ko medijakere vazdipa ki Republika Makedonia. Anglunes sar radio,...

Akate si so o Baba Vangja thaj o Nostradamus phend...

Akate si so o Baba Vangja thaj o Nostradamus phende vash o 2025 bersh - o vaxt ka sikavel kobor von sas chache

E profecie katar o legendarno Nostradamus thaj o Baba Vangja si phangle ko 2025 berś – von duj phende jekh bilačho evento savo ka ćhivel e sasti lumia...

O dizutne kotar o Š.Orizari ko Parashtuj ka ikljon...

O dizutne kotar o Š.Orizari ko Parashtuj ka ikljon ko protesti ki dizjakiri sherutni e dizjake Skopje i Danela Arsovska. Ka roden regularno buseskoro transporti

O sherutno e komunake Šuto Orizari, o Kurto Dudush Kuco, informirinela basho protesti angleder o ofisi e dizjake Skopje ko 13:30 ko Parashtuj (22. Nov...

Frdimi kašikara bomba angleder o ofiso e PCER-esko...

Frdimi kašikara bomba angleder o ofiso e PCER-esko ano Tetovo,thaj pale irangja pe te dikhel soske na pharili

Angleder o Klubi e Partiako vash Sasti Emancipacia e Romengiri, kova sito ano jekh kafe ano Tetovo, lelape jekh vasteski bomba, kova bahtalipe na phab...

O Viceministri vash lokalno korkoroutnipe Erdjan S...

O Viceministri vash lokalno korkoroutnipe Erdjan Selimi ano agorutno eventi ano Nis, sebepi “Evropako kurko e shaipaske”

Avdive an o Nis, Republika Srbia, an o “Europakoro kurko e shaipa”, o viceministri vash lokaluno korkorortuipe Erdzan Selimi dende vakeripe an o agoru...

I romani jekhin an i Makedonìa reslja panda jekh a...

I romani jekhin an i Makedonìa reslja panda jekh advokati - Emran Ismail

Avdive i juristikani profesia ki Makedonia si majbarvali panda jekhe advokatea. O Emran Ismail avdive ano Avokatorisko Asocijacia tari Makedonia dengj...

Uncategorised

E čehiakiri diz ka dikhel artikano perfomanso taro naRoma em Roma , akharibaja ki parola “ O kale dživdipa si importantno”

Avdive 16 septembro ka ovel artikano preformanso ki “Bila Mista” (Parne thana) so ka ovel putardi an I Galeria Hraničač ko Usti Nad Labem, Čehia – šabdakoencar sar “BLM” so kerel propaganda bašo “O kale dživdipa si importantno” so si sar kapitalno anav  so ka ovel puterdo ko 18:00 o časo. Artistoa ka oven Natali Kubikova, Lea Kupkova, Tamara Mojzes, Martin Zet, Roman Kale Pantera, Lukaš Hidek, Oto Hidec, QRSTOCK, ARA ART, z.s. thaj I teatarsko trupa Divadlo Husa na probažku”. Ko 8 Oktobro ko 20:30 ki galleria ka sikavel pe o dokumentarno filmi „LETY“ tari TV Romea. Kuratori e performansoske sine I Vara Duždova Horvatova em I Vendula Fremlova. O visuelno identiteto oleske sine dizajnirime taro Magdalena Gurska thaj Natali Kubikova. O putariba ka ovel avdive ko 16 o časo . Palo odova ko 18 o časo ka kerel pe presentacia taro Martin zet, David Tišer, thaj I Pavlina Matiova ( ki produkcia tari ARA ART, ZS thaj I teatarsko kompanija “Divadlo Husa na probaku” sar kotor e teatarskere perfomansoske “O Gadžo džala ko Dženeti”

 

Link: http://www.romea.cz/en/news/czech/czech-town-to-see-exhibition-by-pro-romani-and-romani-artists-referencing-the-black-lives-matter-movement

 

Kırkayak Kültür „Te ova educirime, odova si amaro durutno suno”

Kırkayak Kültür studie fundirime ko niamia e teleperavde grupenge telal socialno em kulturakoro riziko thaj aktivitetoa ki socialno kohezia fundirime ko barabutno dsživdipa prekal dialog em solidariteto ko sasoitnipa mujal diskriminacia mujal asavke jekhina so si kerdi panda ko 2011 berš em realizirinela aktivitetoaso si sar arti em kultura. O centro implementirinela studie humanitarno problemoncar generalno prekal pire politikakere em socialno aktia ko Paše Purab em I migarcia , ilengalcia, socialno segmentoa em kulturakere bilačhe statusia em o studiw angleder bare samaja si prezentirime ko nacionalno em internacionalno nivelo.

Kırkayak Kültür ko akava momenti džala majodirga piro institucionalno nivelo te realizirinel kultura em arti  em studie baši migracija ko duj diferentno thana ko Gaziantep , ko jekh o “Centro arteske” em o “Centro mograciake em kulturološko studie” . O Centro bašo kulturološke studie Kırkayak Kültür implementirinela studie ki lačharipa I paralela ki edukacia , sastipe, kherutnipa, buti em čhinavipa I diskriminacia em manušikane niamia em aver relevantno grupe ko Paše Purab, ko tehma so dživdinena. Primarno savala si I grupa –Dom te oven efektivno membrora ko sasoitnipa so keren aktivno leiba than ko sasotinikano , socialno, kulturakoro , civilno em politikano dživdipa ko thema kaj so bešena. Šerutni resarin e Centroske sit e arakhel akale etnikumon so si len kulturakoro em socialno riziko em te bajraren odova nivel taro dživdipa prekal aktivitetoa em integracia ko sadživdipa, dijalog em solidariteto  mujal diskriminacia, em realizacia taro socijalno, kulturmo artistikane aktivitetoa. O Centro generirinela strategie em akciono planoa so si len resarin prekal kulturakere studie barabutne e instituciencar em o NGO ko thema so dživdinen kote isi em aver domorodno em relevantno grupe. Ko sao aktivitetoa kerde taro  Kırkayak Kültür I idea bašo “sadživdipa” si šerutno referentno punkto. O Kırkayak Kültürvakerel kaj trubul nevo haljovipa ko pervazia e neve imigrantonge  so djivdinen e majpurane dizutnencar ko humano thana em o diferencie akceptirinen sar barvalipa em realizirinen pe kotor taro adala aktivitetoa. O Roma, Dom , Lom koegzistirinen e aver manushencar geografski ko Pashe Purab,  shel bershencar. Ola keren aklatia e nacienge kasaja so djivdinena em legaren sine olengiri kultura praktikujnen sine buteder familiarno notirime tradicia , medicina, stomatologia. Ola avdive da si odothe em ka keren palem odova. Te shaj djivdinen lacho djivdipa  trubul o importantgno rolje te ovel len ko goveremntoa odole themnege, em ko institucie sar so si UN , EU em o NGO sektori.

 

Kemal Vurul Tarlam – IRU membro tari Turkia

 

O Rom so mulo pire religiake: Čeferino – Avgo beatificirimo Rom

Ko vakti taro civilno maripa ki Špania ko buteder maripa em konflikota maškar preperutne taro diferentno klase , religie, maripa mujal nacionalizmoa. Konflikto taro diferentno diktature , republikansko demokratoa, maškar revolucia thaj kontrareovlucia maškar o fašizmo em komunizmo kote sine pobuetr taro 500.000 manušikane viktimia Jekh taro odola viktimia sine o Ceferino Jimenez Mala, Špansko Rom rimokatolikano sikavutno prekal i religia em aktivisto manušikane niamenge ki protektiva e Romenge ki Špania. Ov sine pendžarutno em anavea sar "El Pelé". O Ceferino Jimenez Mala sine avgo Rom so sine beatficirime. O civilno maripa ki Špania sine taro 1936 dži ko 1939 berš . O Republikancoa lojalno e Levičarko Dujto Šoransko Revoluciake, ki unia e anarhistoncar , komunistoa em aver sindikatia, maren pe sine mujal o revolti taro nacionalistoaanavkerdi sar Alijansa taro famagistoa (desničarsko politikane partie) monarhistoa, konzervativcia em katolikoa, legarde tari grupa uče oficiria. O Francisko franko legargja i lidersko pozicia. Pali i viktoria taro o nacionalistoa, o Franko ulo lideri tari diktaturaem legarel sine e Špania sa dži na mulo ko 1975 berš. I Republikansko milicia (revolucioneria) mudargje e Ceferini ko 9 avgusto 1936 berš ki španiakiri diz Barbastro barabutne panda aver 18 dženencar. ,ajbut sveštenikia em vernikoja. O Ceferino sine skromno manuš em buteder vakeren sine kaj si but šukar persona em na sine le aktivno lendi rig ko akava civilno maripa.  Ole sine le pajdipa te ikljol tari piri vera em ma te merel , numa angleder te ovel egzekutirime ov lelja o tespie em vakergja: „ Te dživdinel o thagar o Hristos!“ O Ceferino Jimenes Mala sine astardo 15 divesa angleder te ovel egzekutirime  soske kana dikhle o revolucioneria sar keren atako upral o svestenikia  ov vakergja: “ “Kukavice!” Tumenge valjani li odokhare but manuša te čhiven e sveštenikon ko phanlipa?. Kana I milicia čučargja oleskere džepe arakhle tespie. I Ceferino barabutne e aver sveštenikoja so braninel le sine sine legarde ko improvizirimo phanlipa ko manastiri Kapučin, kote sine odothe aver 350 phanle manuša . Oleskiri posvoimi čhaj I Pepita sako dive anel leske sine hajbaske ko phanlipa. Ko phanlipa sare keren sine misa soske o Ceferni kerel sine sako drom religiozno adetia em aktia em odothe ulo sar lideri e phanlengoro. O phanle sine but holjame akaleske so aver phanle vakeren sine leske te ovel hari popretpazlivo, soske sine le skromno dživdipa em oleskiri familia rodingje taro Evgenio Solena anarhisto thaj membro ko revolucinerno komiteto te tromalkeren le. O Solena dengja sa pester te mukhen le ama sine leske vakerdo kaj o Ceferin kerel presia ko aver phanl em motivirnel sine e aver phanlen. E Soleneskiri čhaj em I Pepita rodingje olestar te frdel o tespie em ma te iranel I sama ko oleskoro katolicizmo, ama ov na manglja te šunel oleske . Nikana na sine hazri te mukhel piri religia pa te merel sine. Em agjaar sine o Ceferin Jimenes Mala sine beatifikujmo taro o Papa Pavle II ko 4.05.1997 berš. O Papa Pavle II vakergja kaj o Ceferin “džanel sin e te del harmonia em solidariteto em te faislakerel o konfliktoa so po desavo drom kerel sine pe konfliktoa maškar o Roma em o Gadje em odolea sikavgja I mangin primal o Isius em na džanel odoja mangin diferencia maškar o rase em culture”. Paše 3.000 Roma lele than ki ceremnonia ki beatifikacia ko Rim so neko olendar avile em taro Slovakia em Brasil. O Ceferin Jimenes Mala sine avgo Rom beatficirime .

Bugaria: Ki Stara Zagora počmingja o procesi taro dislokacia 97 romane khera, o IRU kerel reakcia akale akciake

I Komuna Stara Zagora ki Bugaria startujngja o procesi tari peraviba o khera ki Romani mahala . Barabutne 97 khera si akceptirime akale procesoa em si telal i presia tari olengiri dislokacia.

Nesave romane familienge akana si pervade o khera. Odoileske I Internacionalno Romani Unia- IRU sugeririnel em reagirinel a ko jekh o ERRC bičhavgja liloro dži ki lokalno komuna te čhinaven I akcia em dislokaciaO sasto proceso o IRU sugeririnela em sar so akcentirinela akaja akcia trubul te čhinavel pee m te vazdel pe kriseskoro akti anglal o Europakoro Kriso manušikane hakoenge. Trubul te anel pe nevi konsekvenca  te čhinavgjovel em te stopirinel pe o rpoceso em te arakhel pe alternativa e romane familenge ki olengiri akomodacia so si astarde akale procesoa.

Em ko jekh o ERRC ka kerel advokatsko regulativa akale procesoske e familienmge em ka opservirinel sasto vakti sar džal i situacia.

FaLang translation system by Faboba

Од 5 Ноември 2022 достапен документарниот филм на СП БТР „Небо, Точак, Земја„ на Max TV и Max TV GO со пребарување –Видеотека

Mangava te vakerav

6-to Romano Čhavorikanoo muzikakoro festivali 
„Čhavorikano Suno 2022“ – SP BTR

6-ти Ромски Детски музички фестивал
„Детски Сон 2022„ – СП БТР

6th Romani Children's Music Festival
"Children's Dream 2022" - SP BTR

Momentalno Online

       Isi 333 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Golden Wheel - Entry Application Form

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali

Consola de depanare Joomla!

Sesiune

Informații profil

Utilizare memorie

Interogări bază de date