Mangav te phenav

Stavi taro Zoran Dimov - " Me sium iskreno em phravdo, a na kukavica so garavel pe palo nesave blogia bizo anav e blogereskoro"!

Angleder desavo vakti, sasteste ko 13 juli akava berš ko socialno netvorko FB sine teksti anavkerdo sar " So dujhala e romane "političaren", "ekspertoa" thaj " aktivistia" ? Sar so si hramosardo ko korkoro blogo anavkerdo" Za Romckite raboti" o blogo si kerdo te komentirinel pe o sakodivesa maškar o Roma ki republika Utarali Makedonia.

Čudno em interesni! Akava inspioririmo plagijatori bloger jali blogeria taro krste Petkov Misirkov (aso kopirimo teksti taro "Za Makedonckite raboti" arakhel prekal asavko teskti te keren buti sar "pedagoški" sa okola so si "avera" thaj nane ki jekh linia olea ili olencar ko koncepto taro aktiviteti.
Sine anavkerde nekobor persone so ola demek "nane bare" te šaj den piro stavi, dikhibe thaj gnd.

Personalno me sar Zoran Dimov na mangav te vakerav ko anava e javerenge numa okova so si simptomatično kaj ko odova konteksti sium sine me da anavkerdo em "etiketirime" normalno ki negativno konotacia aso kerde metafore kaj me sium manuš sar ko citati olengoro " Jekh taro akala si o bilačho "Premiero" e Romengoro a odova si o Zoran Dimov so čirgja sa so šaj sine em pale avdive ma te ačhol leske khanči ni TV ni fabrika em te ovel niko em ništo. Numa ma te bistra Mis Romani čhaj sako drom organizirinela soske odova si majimportantno".

Amala bloger jali blogeria jekh ka vakerav tumenge "Me sium o Zoran Dimov thaj phravde saste mire anavea sium anglal tumende. Me sium phravdo em iskreno, a nasium kukavica so garavela pe palo desave blogia bizo personalno anav. Numa simptomatično si savo si odova eksluziviteto te keren devalvacia mire personake, identiteteske sar familiarno manuš, biznismeno, aktivisto bizo desavo lil, fakti jali dokumenti kaj sium odova so tumen hramonjena ko tumaro blog teksti?

Dali džanena kaj akalea rodena tumari belja ki tumari men thaj isi faktia em dokumentia kaj inicirinena em kerena pharo kriseskoro akti so šaj but lokheste te avel ko Krisi asavke tumare diskvalifikacie tumendar dži i mande .

Avdibve nane phareste te dikhel pe koj kergja em ko hramosargja akava ko blogo dikhindo tari ineternet krim opservacia a palo odova te ovel phare kanonikane aktia upral tumende.
Te sium sine me asavko sar so tumen vakerena dži akana ko mle 28 berš aktiviteto ka "ikljol sine ko megdani" nesavo kriseskoro akto, dokumenti, phanlipaskiri decizia em javer . I them nane koropli em kašuki kana isi asavke bukja te na konstatirinel sa akala decenie miro aktiviteto te kergjem desavi devijacia.

Odolea dali keren tumen majgogjaver taro javera jali sar so me havav akava tumaro teksti si salde te keren diskreditacia thaj devalvaci e personake soske odova si hramosardo ko jekhto persona ' singular - etiketaja thaj kvalifikacia

Odoleske panda jekh drom ka vakerav ka arakhen tume kriseskere procesea soske keren atako paušalno em kukavičko garavipaja palo blogia em eventualno naručime tekstia bizo faktia em dokazia.

Ko agor ka bičhavav mesažo taro jekh lendo FB statusi so džala agjaar: " Te na sine man akana khanči me sium čorolo em hava salde lon em maro"
Numa okola so si čorole ki godi - hana khula!

Dava lafi dikhaja amen ko sig vakti anglal o Sudo!

„Nesave neve čhavore" taro terne romane aktivistetoa dži ki korkoropromovirime avutne lideria!

Palo aktuelno čipote an i konekcia taro eventualno kandidatura sar propozalimo taro romano bloko an o kabineto e Presedenteske e themake o Pendarovski phravdilo fronti te kerel pe diskusie, kriteriumia, komentaria thaj te inicirinen pe ankete , te šaj te "merinel pe" o pulso ko si odova so šaj te lel akaja funkcia.

Em dikh čudno, ko "gro plano" ko horizonti iklile anava so dži "erati" sine deklaririme sar "napartisko thaj napolitikane ambiciencar so keren buti ko vazdiba o nivelo o romano pučiba ko majučo nivelo.

Anava so si filtririme sar bahami sine saste pendžarde anava taro romano NGO sektoro so ki desavi forma promovirinel pe ko "korektori" e aktuelno "hardžome, pirane romane lideria bizo te sikaven nesave ambicie so kamen te len olengere pozicie.

Numa jekhedromestar sar te dikhle i šansa kaj "akana jali nikana" si o momenti te astaren odola thana - fotelje.

Panda majinteresno odole pozicienge "marena pe" o dži eratutne em panda aktuelno " nagoveremnteskere" potencialia so but lačheste garaven pe sine palal o paravani anavkerdo sar NGO sektoro, asociacia, khidipe,. Thaj sa ola si taro jekh bloko so ko vakti taro Kampanje bašo Presidenti e themake sine eštablirime sar nautralno opservatoria.

O anava so akana profiliringje pe si pendžarde sar " Nesave neve čhavore" taro Romalitiko, Romaversitas fuzirime ki Avaja!.

Klar notacia si kaj majsiguritetno em komotno pozicia si numa te ove romano aktivisto!

Dži eratutni retorika " Nautralno thaj ko anav salde Romane progresoske thaj lačharipa" te trampinel pe e formulacijaja numa bizo odova "nautralno" thaj politikane konotacijaja " Ko anava e Romane progresoske thaj šukaripaske".

A kana siam ko nominacie, si man jekh pučiba - So si i buti so maškar sa odola anava nane jekhe čhave so si le čače baro kapaciteto -thaj prekal miro nautralno objektivno percepcia- Denis Selman? So falinel akale čhaveske?

RDS analiza - I akcepcia taro iraniba 15 % DDV, si egzekucia e nalegalno ekonomiake

Taro jekhto juli startujnela i implementacia e proekteske taro Govermento - iraniba 15% DDV ko fizičko persone.

Niami te oven olenge irame o DDV isi sa e dizutnen , thaj aso i kalkulacia o maksimalno love iranibaske ki jekh familija si paše 500 eura.

Šerutni rolja khelen o fiskalno kvitungoa so si šerutno nakhtari an i implementacia akale proektoske.
Ola palo odova an i scan forma prekal huljadi aplikacia "Moj DDV" taro Android telefonia bičhaven pe dži ko UJP.

I resarin e proektoske si o dizutne te iranen kotor taro pire love numa thaj te oven kontroloria -inspektoria te na kinen bizi fiskalno kvitungo.

Odova sikavel kaj okola "hurde" nalegalno biznismenia so nane len šajdipa te registririnen piri firma , so sakodive egzistirinena taro kinobikiniba piri roba ko improvizirime thaj lende ki renta tezge but lokhetse šaj ačhovena bizi buti, , soske normalno o majbaro numero dizutne an o olengoro intereso ka roden fiskalno kvitungo.

Avela pe dži ki konkluzia kaj akala tikne nalegalno biznismenia but lokheste šaj ačhona bizo buti, love promet thaj egzistencia!

Numa o ekspertoa kergje notacia kaja akala love so iranen pe sar 15% DDV ka resen okola so si majbarvale soske si len majbut love te hardžinen.
Sikavel li akava kaj okola so si len "tikni džepa" te otkažingje pe taro scan fiskalno kvitungonge te iranan o DDV 15% kaj olenge si majlokheste te kinen bizi fiskalno.

But droma o phureder manuša džanen te vakeren te šaj funkcionirinel o sistemo , them - dizutne thaj i savala aso jekh premal o javer komentirinen ko stili : " Džanaja kaj maren pe them mujal i them, salde amende maren pe them mujal pire manuša"

O sasto proekti e budžete ka koštinel paše 50 milionia eura, numa o udažriba si kaj ka ovel efekto ko pukjiba taro DDV la bajrol. O love ka iranan pe ko sako trin masekoa.

RDS analiza (10-to kotor) Palo akceptirime kanoni socialno arkake - Salde fundavutne dživdipaskere harčipaske trubul 525 eura!

An o Parlamento e themake sine akceptirime lungo dužaribaskoro socialno reformsko paketi socialno siguritetoske thaj eliminacia čorolipaske.

Ko oleste maškar aver tergjola kaj taro Juni 2019 berš o socialno bašo pobuter taro 5 membrengiri familia ka ovel paše 200 eura. Normalno te šak ln pe odola love ka ovel thaj kanonia te tikjanrel pe o bibukjarnipa resarinaja te na ovel suporto salde upral o socialno benefiti e familiake.

Numa so vakerel i statistika kobor trubul jekhe familiake an i them.
Aso olate majbaro kotor taro love, jali 74% džan hajbaske thaj režisko troškoa.

Aso o majnevo rodaripa taro SSM te šaj ikljol pe ko agor e masekoske trubul 525 eura hramosaren o ekonomsko magazinia.

Odova ka avel saer ko masek hajbaske em esapinenge te del pe 400 eura. olendar paše 226 eura hajbaske em komunalie em 170 eura khereske. Dikhel pe kaj majabro kotor ko masek džal, hajbaske em pukjiba komunalie em režisko troškoa. Ake kobor love den pe avere bukjenge an o maske.
Hajbe em pijbe 230 eura, Kherutnipaske 170 eura, Higiena, 35 eura,m Transport 35 eura. Šeja 30 eura. Kultura 15 eura, Sastipa 10 eura. Sumarum 525 eura.

Fakti si kaj akana akceptirime paket kanonia o maskimum love so šaj lel pe si paše 200 eura klar si dikhlo kaj odoja familia ka trubul majlačheste te arakhel buti minimum duj džene an i familia te šaj ikerle o ekonomsko galop an i them thaj maksimalno racionalno hardžibaja te ikljol ko agor e masekoske.
O love an i jekh familia diktirinel o kvaliteo dživdipaske. I statistika sikavela kaj okola so keren buti jali si len panzia na sikavel kaj si avrial taro čorolipa.

Aso o fiso statistikake tergjol kaj sa okola so si an i buti si salde 9% čorole taro sa okola so si bizi buti 38,7%, taro penzioneria si 7,7% thaj okola aver na aktivno 32,1% si čorole!

Odoleske o mesažo si akava, na trubul te udžara but taro socialno soske o standardi dživdipaske si diferentno taro socialno. Bašo majsiguritetno standardi o iljači si salde - buti!

I RDS analizadžala majodoriga..

O stavi taro teskti si personalno taro RDS thaj si avri tari redaktorsko politika e web portaloske Roma Times

FaLang translation system by Faboba

Mangava te vakerav

Momentalno Online

       Isi 100 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali