O kvarti Grasia ki Barselona si than e romane jekhinake vekoncar napalal. Oleskiri historia si panda taro 19 vek kana akate avili I familia Valenti ko drom Francisko Giner m so si paše ki Plasa de la Vila. Bikiniba purano atničko mebeli em reparacia thaj kinobikiniba e autoddeloncar si buti so tradicionalno keren buti o Roma. “ Mo dat lel sine lačhe love bikinibaja pe purine vordonea Paginas ASmariak ko baravle mahale ki Barselona” vakerel o Rikard Valenti aktivisti thaj president ki Asociacia Terne Roma de l’Associació de Joves Gitanos de Gràcia. Ov kerel aktiviteto primal e Romene jekhinake ko drom Igualda. Ov kamel I historia em vakerela: “ Kamav te kerav bari arhiva bašo Romano holokausto kote sine mudarde milja Roma” Odova si epizoda ki historia so but jari kerel pe rodaripa upral olate so na vakerel pe ko škole em odoleske amen o Roma trubul te kera odova.
I Asocijacia si formirime ko 2021 berš kana I I Asocijacia de l’Associació de Joves Gitanos de Gràcia kerdili panda ko 1986 berš.
I asocijacia si kerdi 2012 kana I Asociacia Terne Roma de l’Associació de Joves Gitanos de Gràcia
So si kerdi ko 1986 bersh sine sar monumenti , Majanglal na sine amen amaro ofiso em dikhlem pe ki La Baraceta ki Plasa del Raspal. Ko 2016 formiringjem presideiumo.
Amari buti sine te kheda savoren te resa informacie em donacie te len ki organiyacia te kerel pe banja hajbaske e familienge ko vakti kote djivdinena kana sine limitirime o biznisi bikiniba ko droma so mukhle pherdo familie bizi egzistencia.
Trujal odova I organizacia dela praktike em profesionalno djanlipa te sikljoven I historia em I chib e romane naciake.
Amen majbut interesirinen pet e kera maripa mujal o anticiganizmo ki sasti Eurpa.

Link: https://directa.cat/el-primer-prejudici-de-lestat-espanyol-es-lantigitanisme/?fbclid=IwAR1WCX_Ey91Vn4BzhXdwVvoT-D6dA6YemgJp_BSvC5qYUBAvPiqBE-Fdz-M

Ki teritoria tari Utarali Republika Makedonia I avgo statistikani operacia gejniba sine ko 15 veko kana e trukiakoro leagripa hramosaren sine salde okola so pukjinen o danoko thaj e muršen. Isi rusko, francusko, grčko em aver informacie tari akaja statistikani operacia ko 19 veko. O avgo modern statistikani operacia ki teritoria tari Republika Makedonia kerdo si ko 1921 berš . Palo Dujto Lumiakoro Maripa kerde si 8 statistikane operacie em odova: 1948, 1953, 1961, 1971, 1981, 1991 thaj 1994 thaj 2002 berš. I statistikani operacia gejniba ko 1991 berš sine kerdo naparcialno em odoleske ko 1994 si avgo statistikani operacia ki Republika Makedonia sar biathinali them. I statistikani operacia ko 2002 berš si agorutno kerdo popisi ki Republika Makedonia . Premal o informacie tari statistikani operacia ko 2002 berš barabutne sine 2,022,547 dizutne.
Premal etnikani funda ola si: Makedoncia: 1,297,981 jali 64.18%, Albancoa: 506,083 jali 25.17%, Turklie: 77,959 jali 3.85%, Roma: 53,879 jali 2.66%, Srblie: 38,939 jali 1.78%,
Bošnakia 17,018 jali 0.84% em avera.
Premal terensko aktivitetoa taro majbaro kotor taro NGO sektoria o numero taro Roma ki them ko akava periodi o numero e Romengoro ki them ko akava periodi e Romengoro si duplo majbaro numa o oficialno numero.
Premal o NGO sektori o numero si akava: Skopje, upreder 69,000, Kumanovo 6,500, Kriva Palanka 650, Kratovo 400, Probistip 50, Stip 5,000, Kocani 3,500, Vinica 3,000, Delchevo 1,000, Pehchevo 400, Berovo 700, Strumica 6,500, Valandovo 500, Gevgelija 1,400, Dojran 155, Veles , Negotino 570, Demir Kapija 15, Kavadarci 1,500, Prilep 12,000, Bitola 5,000, Gradsko 320, Radovish 300, Sveti Nikole 250, Krushevo 0, Tetovo 6,000, Gostivar 3,000, Mavrovo 10, Debar 200, Kicevo 3,000, Ohrid 100, Struga 200 thaj Resen 150. Barabutno numero Romencar si 135,490.