O numero inficirime ko romane mahale si napendžardo, soske nane testirime em nane len informacie so te keren kana neko si ko riziko te inficirinel pe tari korona, vakerel pe ko raporto taro netvorko Euractive. O Roma sar majbaro etnikano minjoriteto ki Europa sine len šokantno nivelo ko institucionalno rasizmo em i diskriminacia ki sasti Europa ko vakti taro anlonilaeskoro lockdown , konekcijaja em šubikeriba laj buvljaraja o virusi.
Ki Italia ko dujto brani tari korona virusi majphare astarde sine o Roma, em barili olengiri socialno inkluzia, o Euractiv vakergja o Carlo Stasola president ki Associazione 21 Luglio, naprofitabilno organizacia so del suporto e manušenge em sasoitnikane grupe so si marginalizirime. O Stasola vakergja kaj o Govermento na irangja piri akcepcia mujal o Roma em o problemia so si e Romane jekhina ko problemia e Romen maškar o duj brania tari epidemia. Ande si salde tikne lokalno inicijative , majbut distribucia hajbaja. Nane kerdi protektiva so našavgje pire bukjarne thana jali plata em bizi sastipaskiri kontrola trujal sa o kampoa ki Italija.

Link: http://www.portal-udar.net/novi-val-virusa-u-evropi-romi-opet-najugrozeniji/

I biografia taro: Salde dža! Našavde romane mahale ko Burgenland! Taro Herbert Bretl thaj Gehard Baumgarten. O Josef Horvat taro Altodis / Purano Hodas si jekhtutno pendžarutno askeri taro uštipas taro Roma ko Burgerland so maral pe sine bašđo tromalipa e Austriakoro pištolea ko vasta!. Oleskiri storia si kotor taro nevo lil „Einfach weg! – O našavde romane mahale ko Burgerland”. I publikacia si kerdi taro Herbert Bretl , koordinatori ki federalno them ko Burgerland bašo _erinnern.at_ thaj Gerhadr Baumgarten direktori ko DÖW. O lil „Einfach weg“! O našavde romane mahale ko Burgerland” si tema so sine ingnoririme ki austriakiri historia : kote si telepravde paše 120 romane mahale ko Burgerland. O historikane darhie e mahalakere so sine thanjakerde taro 10 dži ko 300 manuša ko gav iranel amen ko XVIII veko.
Pobuter ole olendar sine zijankerde em pervade taro nacional – socijalizmo em o Roma sine paldime , kote salde nekobor džene irangje pe. Bašo avgo drom ki historia o romane mahale akana sistemsko kerel pe rodaripa . O profile rodaripaskoro si ki dokumentirimi historia upreder 400 historikane faktia so isi slike em dokumentoa. Ko jekh akala faktia šaj te sikaven pe am ko škole da sar egzamplo bapi edukacia bazirimi upral kerdo rodaripa.

Link: https://www.erinnern.at/bundeslaender/burgenland/artikel/josef-horvath-ein-roma-als-widerstandskaempfer?fbclid=IwAR2k0Qrt4YpOMiHVyAWPe8O-wwyKZ_TPVpylUKWFW5TRBp58s4IcR4AqTJQ