Avilo o vakti kana o Roma gindinen kaj hošinen pe sar džanle političaria , sako ko plo čhani te konektirinen pe ko politikano dživdipa, thaj jekhutno maana si o fakti so ola a keren peske korkoro analiza odoleske savi polituka em najpaše haljovena la so šaj kerel pire jekhinake.  Pakjava kaj ko avutnioa ka nakhavel pe akava da fakti

Na odova kaj o Roma našti ovena šukar političaria , ola džanen te percepirinen o bukja o bilaćhe thaj lačhe politike. O problemi ko akava momenti si ko naromane političaria so keren presia upral o Roma em na mukhena te sikaven piri politika saste.

NADŽANAV SO SI I RESARIN ASAVKE POLITIKAKE, ama džanava kaj o lačhe em krativno romane političaria  ka oven sar bariera ki politika majodoriga te sikavgje pire politike so ka oven importantno pire jekhinake.

Dali i politika pedžarel e Romen salde anglal o alusariba?

O antvorto akale pučibaske si OJA. Akana čhivel pe aver pučiba. Soske si sa akava agjaar? Odoleske soske o naromane politiaria esapinena kaj najlokheste šaj te keren manipulacia e Romencar odoleske o naromane političaria ko romane mahale na kerena mitingia na keren terensko aktiviteta taro kher ko kher soske džanen kaj 500 denarencar šaj te kinen e Romen.

E akana o Roma isi len aver plani e naromane političarenge. PHRAVDE vakeren kaj ki Makedonia nane Rom so piro hango ka bikinel le bašo 500 denaria. E ROMEN SI LEN STAVI m sa dži kote o komunakoro legaripa na keren šukaripa bašo normalno dživdipa nane te den pire hangia, o hangia ka diskfalifikujnen len ka oven navaludn a odoleske neka den pe godi i agjaar anavkerde bare političaria.

Škurto te informirina e političaren em o reprezentoa taro politikane partie kaj i romani populacia vazdingja piri gind si akana majbari . Ki mari them isi baro numero uče educurume Roma  so keren buti ko vazdiba i politikani gindji romani jekhin.

Miro propozalo si sako dikhela pe sar baro političari ki romani jekhin te khuvel hazrkerde em čačutne nietea te del lačhe šartia bašo normalno dživdipa.

O autori si Magistar ko jurisdikciakere nauke thaj Direktori ki Asociacia bašo niamia e Romenge

Štip

O teksti e kolumnake si personalno percepcia taro autori thaj na reflektirinela e editorialeskiri politika ko portali Roma Times.

O Papa Francisko ko dujtodi notiringja o stereotipia em i diskriminacia upral o Roma ki Europa ko vakti tari visita ko jekh taro majčoroli jekhin an i Slovakia notiribaja kaj nane lačhi sterotipizacia jekhe saste jekhinake, O Papa Francisko (84) reslja ki romani mahala Lunik IX sar kvarti ko dujto po baripa diz ki Slovakia Kođice ko oleskoro anglal agorutni dive visita an i them.

„Napti tikjnara o realiteto taro avera em te ana konkluzia kaj o manuša šaj keren sar gulubia” vakergja ov ki odoja mahala kote isi but purane betonsko apartmania  kote si paše 4.300 Roma ki deponia em gunoj.

„Ola sine buteder droma anglal diskriminacia thaj natolerancia stereotipoa em bilačhe notacie em gestia” vakerel ov palo lafikeriba taro katoličko opatia so keren misa maškar odola manuša.

„Sar rezutati taro sa odova sare amen ine panda majčorole sar manušipa” dophergja.

Ki Slovakia isi 440.000 Roma majbut ko purabalo kotor e themake so gejnel uperder 5.5 milionia dizutne.

Link: https://www.reuters.com/world/europe/pope-calls-out-prejudice-he-meets-roma-slovakia-2021-09-14/?fbclid=IwAR3eCx0ezvnzhjAjzcg9oLA6ro4aaOWsne9M6a4oWEVOOCkZ0F0v7F-_fp4