I EU thaj I World Bank sttartujngje nekobor programe thaj inicijative legarde prekal lačharipa I situacia e Romencar.

I agorutni epizoda taro seriali “Cigani” kerel rodaripa bašo avutne šajdutnbe scenario – nesave bahtale, nesave but kale . Maškar 5 thaj 10% taro o Roma ikeren panda I gind te prandinen pe ko tikne berša. Okola so si taro konzervativn familie ola iranen I sama, si notacia taro romansko etnologo I Delija Grigore. Kerel pe lafi bašo importantno sasoitni unia maškar duj familie so anena decizia te khuven ki prandin, sar prekal lende bašo sasto šukaripa so si sar kanoni ki olengiri konzervativno, tradicionalno mentalno havipa e situaciake, em sit e khuven ola  ki prandin kte olende ka ovel len  sar so vakerena ola ‘ terni bori. Ko jekh o učo nivelo taro kriminali maškar o Roma si konektirime relativno majtikne kerde došperavipaskere aktia. Pobuter taro intervjuirime policajcoa notirime si kaj majbaro čoripa isi ko artiklia hajbaske, I policia čhinavgja te sikavel o kriminalno ntacie em statistike prekal etnikumia , palo aniba o kanoni baši antidiskriminacia. O šerutno komesaro Štefan Kampean taro Generalno policiakoro inspektorati vakerel kaj o nivelo taro kriminali ko Roma sine em nane nesar specialno trujal I sasti percepcia taro kontra argumento, E dćivdipaskor veko ko Roma si bašo 10-15 berša potikno taro o aver dizutne an I Purabali Europa, a oo čorolipa 10 droma pobaro taro avera dizutne ko odova regioni.

Link: https://partidaromilor.ro/ce-viitor-au-romii-in-europa/

O notacie taro UNICEF vakerena kaj o numeroi taro čorole čhave si bajrardo saste paše 30.000 ko nakhlo  berš em najteleperavde si o tikne so dživdinen ko bare familie, ko gava jail romane mahale, hramosarela I Politika.

O nivelo tari sasto čorolipa an I Srbia an o 2021 legarela paše 8,9 procentoa so sikavela kaj paše sako dešto an I Srbia našti čajlarela prie fundavutne elementia  tari gezistencia sar so si hajba em šeja a o notacie vakeren kaj o nivel si baro ki paralela persi beršeske em maškar 0,3 thaj 2,5 procentoa.

- Ki sako kriza o čorole ovena panda majčorole , o barvale panda majbarvale  em odova sikavgja I kriza kerdi tari I pandemia e Covid 19 em o maripa an I Ukraina. O rodalipa so akceptirinela em proekcia ko čorolipa em ko majphure manuša sikavela kaj okola so dživdinena ko ruralno trujalipa majphareste avena dži ko hajbe , higiensko artiklia thaj medikamentia.

Odova sikavela kaj sako oftoto manuš an I Srbia našti te kerel pire fundsavutne egzistencionalno artikloa tao hajbe em šeja , a majpahreste si akceptirime o manuša so si phureder taro 65 berša.

Link: https://rominfomedia.rs/2023/02/14/siromastvo-tesko-pogadja-decu-koja-zive-u-romskim-naseljima-velikim-porodicama-i-seoskim-domacinstvima/