O hrvatsko Roma o Tonček (23) thaj Bernardo (20) Mujagić si krisime an i Danska ko 15 berša phanlipa sebepi 24 kerde čoribaskere aktia lko khera, teroro thaj nalegalno šastra.

Aso dansko mediumia odola čoriba sine kerde ko nekobor dansko dizjka an o periodo taro 2015 dži ko 2017 berš. O Kriso an o Nykobing krisingje olenegere da jerien o 48 beršengoro Santino Korena thaj i 51 beršengiri Liljana Mujagić ko12 berš phanlipa.
An o 8 berš phanlipa si krisime o paše amal odole familiake o Ivica Gegič (37)

Sa olenge si dendo propozalo kana ka agorkeren piro phanlipa, ka oven deportirime sa vakteske tari Danska. Kriseskoro akti sine vazdime thaj mujal o 19 beršengoro aver phral taro Tonček thaj Bernard, numa sine mukhlo soske na sine but faktia mujal oleste.

Jekh taro faktia bašo čoripa sine thaj trago taro patike taro jekh taro phralja. Sa o krisime dengje mujal akti akale phanlipaske. O krisaro Suzana Bluhum rodingja majzorale ande phanlipaskere aktia taro 18 berša thaj savakteskiri deportacia tari Danska.

Odova so ulo sine mujal miri familia thaj si sasti diskriminacia , vakerel o phureder phral so si holjame aso uče phanlipaskere aktia.

Bašo Tonček o dansko mediumia hramosaren sine thaj angleder šov berša kana sine šubikerde bašo čoriba ko phureder džuvlja thaj čoriba somnakaj an i Švedska, numa ov irangja tegani kaj ka kerel mujal akti mujal o mediumi an o Karlshamn trujal so nasine havljardo oleskoro identiteti thaj nacionaliteti kaj si Rom.

An o Novi Sad ikerdili notacia taro 77 berša tari Racia sar majsurovo sar majbibahtalo akti an i historia e Vojvodinake kana o hungarsko fašistoa likvidiringje 4.500 civilia.

Odoleske ko lipar sine čhivde vencia thaj lulugja ko kej viktimenge tari racia odothe sine e themakere uče membrora, šakar so thaj i Asociacia "Romani Matica"

I Racia sine kerdi taro 4 dži ko 29 januari 1942 berš thaj o civilia thaj o Roma , Srblie, Jaudie sine marde thaj phanle em egzekutirime an o thana Čuruga, Gospodnjinci, Šajkaš, Gurgevo, Mošorin, Titel, Loka, Temerin, Novi Sad thaj aver dizja.

O fašistia thaj o sakeria taro Miklo a Horti maškar 21 thaj 23 januari 1942 berš but bilačheste likvidiringje thaj telal smrznimo Dunav frdingje 1300 Roma, Srblie thaj Jaudie.

Odithe sine mudarde saste familie , čhavem džuvlja thaj phure manuša salde odoleske soske sine aver nacia thaj religia.