Antigypsyism

Soske o nacistoa kosle i maškarutni klasa taro Roma ?

Maškar o 1936 thaj 1945 berš o nacistia likvidiringje upreder 50% Romen tari sasti Europa.
Bizo fakti si li sine odola plinsko komore an o Aušvic -Birkenau, "mudarde zore buti kjeriba" trujal o merdevenia meribaske an o Mauthausen jali egzekutirime thaj frdime an o masovno limoria so korkoro o Roma randingje olen an i Romania - i eliminacia e Romenge an i Europa sine meribaskere efiktea kerdo.

O rezultatia an o thema sar so si Hrvatska, Estonia, Litvania, Holandia jali akanutni Čehia o nivelo tari likvidacia reslja 90% Roma. But masakririme Roma ko purab taro nacistikane formacie meribaske anavkerde sar, Einsatzgruppen, na sine ni notirime em nadokumentirime so sikavel o sumarum gendo taro likvidirme Roma so nane ni fakti ni pendžardo dokumentirimo lil.

I Kolektivno Memoria taro Holokausto bašo genocido upral o Roma sine tikne kerdo salde an o Holokasuti upral Jaudie, kote i Germania pukjinel sine reparacia e Jaudienge a nikana e Romenge thaj o rasno karakteri e romane genocidoske deceniencar sine čhidime kaj o Roma sine notirme sar asocijalizirime thaj kriminalcia. Definitivno i germania oficialno vakergja kaj sine genocid upral o Roma an o 1982 berš.

 

Sako zalako taro hajbe šaj sine te mudarel olen: Akala si o džuvlja so sebepi o Hitler sine len majphari buti

Grupa terne džuvlja taro Trinto Rajho sako dive dživdinen sine rizikoa ko piro dživdipa sine len profesia so na kamel sine la niko. Ola sine degustatoria e hajbaske so dena sine e Hitlere, so ola majanglal probinena le sine sa so avel sine ko Fireri ko astali anglal leste, sakone čipotake te manglja neko taro o leskere dušmania te manglja te otrujnel ole.

Olenge niko na džanel sine sa dži ko 2013 berš kana i 95-beršengiri Margot Volk hulavgja piri storia e žurnalistoske taro "Spiegel". Akana si kerdi tetarsko performasi taro režiseri Michael Kolos Bruks bašo Hitlesreskere degustatorke.

O fokus si dendo ko storie dživdipaske štar džuvlenge so dživdinen sine ki jekh škola trujal e Hitlereskoro kabineto ko vakti taro Dujto lumiakoro mariba . O kompleksi arakhljovela sine ki Polska.

I drama kerel rodaripa e duripaske tari historia e Dujto lumiakere maribaske thaj rodarela i univerzalno tema tari adolesencia thaj ko riziko trujalipa. Olengere dživdipa sine pherdo momentia so darana sine pire dživdipaske, sakone rojaja so anen sine uzal piro muj , a sine em bnut dosadno buti, havlajrel o BBC. 

Paralela taro aver askereskere džanlipaja taro averengoro dživdipa olengoro dživdipa sine lokho em dosadno. Dži ko 1944 berš ki germania sine but bokhale manuša a olende sine len po trin hajba sako dive thasoske o Hitler sine vegetarijanco , thaj oleskiri dieta sine majbut taro pirindži, testenine em egzotično emiši.

E slovakiakere fašistoa kamen neve kanonia bašo socialno mediumia te šaj čhinaven pe o globe

E slovakiakoro serveri "Glob.sk" informirinela kaj o deputatoa tari "Nacionalno partia Amari Slovakia - ĽSNS, pakjana kaj e kaninikani protektiva e themake e personenge so " si len anav, čačipam thaj bariupa" akana si bastirime ko mediumia prekal o internet thaj odova trubul te ovel majlačheste thaj odoleske dena propozalo neve kanoneske.

O deputatia tari LSNS o Marijan Kotleba, Jan Keckes, Ratislav Slosir thaj Stanislav Drobni ka den propozalo ko trmape e kanoneske ko mediumia kana o Nacionalno parlamento ka ikerel bešipe ko septemvri

O resarin e kanoneske te buljarel pe o perimetar taro akanutno kanoni te šaj odothe konektirinen pe o internet servisia thaj internet portalia.

O ĽSNS si fašistikani partia legardi taro Kotleba so pakjal an o etosi ki askerskiri slovakiakiri them thaj olakere membrora.

„O globalno trendo ko elektronsko infoirmacie but sig buvljarel pe thaj praktično našti čhinavel pe. Jekh taro majinteresno em intenzivno aktiviteto ko mediumia si haberia prekal Internet" notirinen o jurisdiktia taro NSNS.

 

Link: http://www.romea.cz/en/news/world/slovak-fascists-want-to-change-laws-about-online-media-to-prevent-libel

Putardili lipar notacia bašo Holokausto e Romenge thaj Sinti ko Hodonin an Kunštatu, Čehia

Ko 20 avgusto o Muzei tari romanio kultura phravgja Lipar- notacia bašo Holokausti e Romenge thaj Sinti ko Hodonin an Kunštatu, ko regioni taro Blansko ki Moravia , kote sine locirime o agjaar anavkerdo "Romano kampo" ko vakti taro Dujto lumiakoro maripa. O putaribe sine konektirime komemoracia ko repekto premal o viktimia.

O direktori e muzeeskoro , Jana Horvatović vakergja lak sine phravde em trin performansia. Ola karakterizirinen sine arheološko arakhiba ko nekanutno "Romano kamp" ko Leti ko regiono taro Pešek ki dakšimali Bohemia , studentsko aktiviteto ki tema holokasuti thaj performanso bašo genocidi.

I lipar - notacia si tamikerdi paše 100 milionuia čehiakere krune (paše 4 milionia eura) ko thavdipa taro pandž berša taro Pedagošjo muzei ko Ј.А. Komenius ki Praga. O muzei e romane kulturake čegarel i administracia ki lokacia taro persi berš thaj kerel laćharipa odole objektoske.


Link: http://www.romea.cz/en/news/czech/memorial-to-holocaust-of-the-roma-and-sinti-opens-in-hodonin-u-kunstatu-czech-republic

FaLang translation system by Faboba

Mangava te vakerav

Momentalno Online

       Isi 300 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali