Antigypsyism

Brčko, BiH: Panda jek bari jag an i romani mahala Prutača ko Brčko, o faktoria akanske si panda napendžarde

Tari policia ko Brčko vakerena kaj i bari jag sine an o 18 maj thaj i ekipa mujaljagake iklili ko teren thaj lokaliziringje le ko vakti.

Akanaske premal o oficialno informacie nane pendžardo o faktori soske uli akaja bari jag. Prekal o informacie i bari jag aktiviringja pe an o objekto telal numero 28 an i akaja mahala.

Bahtake an i akaja bibhat nane ratvarde thaj viktimia. Prekal informacie kerdo si salde baro materialno zijani.

Prekal i notacia tari policia ola sine akharde ko 10:40 o saati javinate palo so sine alarmirimi i mujaljagakiri brigada thaj iklile an o teren ki intervencia.

I bari jas sine čhinavdi thaj lokalizirimi em telal i kontrola a akanaske i policia kerel ošservacia te šaj notirinel so sine o faktori akale bare jagake, vakergja o Halid Ekmić - šefi taro Operativno komuikaciakoro centro an o distrikti Brčko ki Bosna thaj Hercegovina.

 

Šunen i vokacia tari Jekhin e Travelenge an o kreativno antvorto an i evikacia taro 2011 berš taro Dale Farm

An o 19 Oktomvri 2011 berš 80 familie taro Travelsoa našavgje piri 10 beršengiri Krisoskoro procesi bašo pire khera.

Dale Farm: Dilokacia kherengiri analizirinel akava importantno akti tari perspektiva taro artistia taro diferentno jekhina.

O artistoa taro i Jekhin Travelsia thaj taro aver thana ka prezentirinen kreativno antvortia baši dislokacia e kherenge sa resarinaja te buvljarel pe i diskusia taro Dale Farm thaj te del pe notacia kaj savore si athinale an o suporto jali angje decizia baši dislokacia tari rig e lokalno komunalno legaripaske so o Govermento taro United Kingdom dengja suporto thaj pohari em finansiringja olen.

Trujal o bekgraundi taro negativno mediumsko učhariba thaj oi atakoa taro socialno netvorko mujal akaja jekhin taro Travelsia ko jekh te ovel targeti taro terapia e membronge so si artistoa maškar o Travelsia thaj o membroa tari i jekhin so si notirime thaj si našavde olengere khera.

O vizuelno arti , performansi , muzika thaj video, i publika ka ovel olen šajdipa te dikhen o unikatno arhivsko travelsi materialo tari arhiva taro o Grattan Puxon barabutne e artifakte taro Dale Farm so sine lende an o avkti tari dislokacia.

Link: https://www.tate.org.uk/whats-on/tate-modern/tate-exchange/workshop/dale-farm-eviction

Si li ki Italia džangavdo o vakti taro paldiba e Romengoro?

Akala dive sar informacia dži ko web portalo Roma Times ali tari pendžardi romani aktivistka tari Italia i Elzabeta Vivaldi so isi an i Italia jali pašeste an i diz Napoli kote o italiakere mediumia na hramonena but.

Oj an i piri informacia personalno i Vivaldi dži ko amaro redaktori (n.z. Ramuš Muarem) hramosargja kaj kamel te informirnel akale akteske te šaj haljoven savore.
Oj akcentirinela kaj o Komiteto e Romengoro an i Italia hor reagirinela bašo akti so sine an o 10 maj an o javinakere saatia ko kampo an o pašipa e komunake Guiliano paše o Napoli kote isi paše 800 manuša kote isi 300 čhave so si majbut Roma tari ex Yugoslavia kote ko javinakere saatia trujal policijsko opservacia startujngja te peraven akava kampo bizo anglutne te vakeren lenge jali te del len alternativa baši akomodacia.

Aso olate akava kampo sine aktivno upreder 30 berša . Ola ko odova sasto periodo sine mukhle korkoro peske trujal o anglutne dende lafia tari komuna Guiliano kaj ka arakhel pe urabnistikano faisali..

Trujal o dendo lafi kaj ka keren sa odova lovencar taro 900.000 eura nikana na kergje konkretno akti bapi irbanizacia thaj aver numa kontra keren sine racie thaj presie upral akala Roma taro akava kampo. Ko jekh ko javinakere saatia an o 10 maj 50 policajconcar avile te peraven akava than.

Akana o Komiteto e Romengoro kerel reakcia kaj o šarti thaj o aktia so si kerde sine nahumano thaj naracionalno bizo te den nesavi aver alternativa bešipaske jali dislokacia.

So ka ovel majodoriga akale manušencar niko na vakerela jali te del nesavo faisali. trujal o rodaripa taro Komiteto jekh mitingo e komunakere majorea dži akana nae nisavo antovrto.

Odoleske del pe akava pučiba: " Si li ki Italia džangavdo o vakti taro paldiba e Romengoro?„

 

Sar i tableta Pervitin thaj o kokaini motivirinel sine thaj tromarel sine e Nacisten?

Trujal e hitlereskiri retorika mujal o narkotikia thaj droge i nacistikani Germania istemalkerel sine akala forme te šaj vazdel o takati thaj motivo ko askeri e tabletaja Pervitin ko vakti kana keren sine okupacia e Europake. Odoja tableta sine užo matamfetamini.

Ov ko periodo anglal te ovel le mitingo e italiansko fašistikane lideroa o Benito Musolini ko nilaj 1943 berš o Adolf Hitler sine seriozno nasvalo.

Numa ov našti sine te udžarel pire paše sojuzniko an i asavki situacia thaj o personalno hitelreskoro doktori injektiringja e Firereske medikamenti anavkerdo sar Eucodal - so sine kombinacia taro oksikodoni thaj kokaini.

Numa thaj o korkoro doktori odole fermaja supstanca kergja riziko . Odoja forma trujal i dar akceptiringja al thaj o korkoro Hitler. Numa an o odova akti dikhlja pe kaj i injekcia sine šukare varianta.

O Hitler palo odova sine dujdroma majzorale bizo te šunel so vakeren leske sine aver leskere partenira taro štabi.

O Hitelr na sine korkoro ko odova so sitemakerel sine o Pervitin. Ko periodo kana sine o maripa thaj ko fronti o germansko askeri te šaj vazdel pe lenge o morali thaj motivi lena sine o Pervitin sar bombona.

O buvlo istemalkeriba e drogake an i them na sine sar nevi forma. Jekh generacia angleder i Germania sine učhardi drogaja . sa dži ko momenti kana sar lideri avilo o Hitler kote sine kampanje mujal leiba droge.

Numa kana o Hitler ulo lideri irangja o kurs soske ov da korkoro lela sine droga , thaj asavki decizia ali sar šukare sa okolenge so lena sine droge an i Germania.

Dži ko starto e Dujto lumiakere maribaske o germansko askeria lena sine o Pervitin te šaj majsiguritetno te maren pe ko akcie te okupirinen i Europa. Numa sar nakhela sine odova periodo o takati sar te minimizirinel pe .

Numa o korkoro askeria majdodoriga lena sine o Pervitin sar droga numa salde te šaj ačhon dživde.

Ko akana sig editirimo lil taro Norman Oler "Blitz" akcentirinela kaj akala medikamentia ki teganutni Nacistikani Germania thaj o funkcioniriba taro Trinto Rajh thaj i droga khelgje bari rolja ko olakoro funkcioniribe thaj ačhovipa.

Link: https://allthatsinteresting.com/pervitin-nazi-drugs

FaLang translation system by Faboba

Mangava te vakerav

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali