Antigypsyism

Bilaćho video: Murš ko maškar drom ko Kosovo marela džuvlja salde soske si Romani

O mediumia an i Priština editiringje jekh video kote sikavel pe atako upral Romani džuvli ko drom ko centro e dizjake Uroševac

Jekh napendžardi persona mobilnoja sniminela sar jekh džuvli phirel ko drom. taro jekh drom murš khuvela ko kadar khuvel la boksencar palaldan ko šero thaj oj perela. Sar te na sine leske odova da but, ov počmingja pirencar te khuvel la ko šero.

Ko momenti na džanel pe i situacia e džuvljaja thaj dengja la li suporto neko taro manuša so sine an o odova momenti odothe.

Sar so hramosarela i gazeta "Koha" akava nane avgo drom te kerel pe atako upral Romani dživli , thaj i gazeta informirinela kaj anglader nesavo vakti aver da drom sine atakujmi aver Romani džuvli palo so i policia reslja te identifikujnel e manuše so kergja o atako . Akale incidenteske akana kerel pe rodaripa.

Video: https://video.gjirafa.com/momenti-i-sulmit-cnjerezor-qe-iu-be-gruas-rome-ne-ferizaj?utm_source=gjvideo&utm_medium=HomepageSection&utm_campaign=M%C3%AB+t%C3%AB+rejat&utm_term=position_1

 

Ukrainsko ultranacionalisto lhurikencar thaj toverea čhinavgja i konferencia bašo Roma

Ko vakti e konferenciake temaja: " Nanaiba sankcie bašo atakua upral o Roma tari Ukraina" kana diskutirinel sine o Likačev, koordinatori e romane fondoskle "Čiriklja" taro jekh drom an i sala than lele nekobor terne persone so pire uče diskusiencar na mukhen sine e misafiren an i sala te šunen i presentacia.

Ola peste presentiringj epes sar membroa e organizaciake "Napendžarde patriotia" . Ola o sasto vakti čhinaven sine o diskusie bašo kerde aktia em bibaht taro juni 2018 berš kana an i diz Lvov ki Ukraina sine kerdo atako upral o Roma kote sine mudardo 23 beršengoro terno Rom o Dejvid thaj štar aver Roma sine ratvarde tari rig e ultranacionalisten taro Ukraina.

Ko jekh momenti an i sala verbalno thaj fizički kergja incidenti thaj membro e organizaciake taro veterania "Azov" so zorea khuvgja ranco an o dumo thaj toverea ko vast em bičhavel sine daravin ko misafiria . Bašo tikno vakti sine čhinavdo taro sekjuriti em sine astardo.

An o ranco sine leske arakhle panda jekh čhurik thaj duj flaše viski.

O ropstvo e Romengoro si dukh an o Romaniakoro sasoitnipa

An i Romania ko 20 fevruari 1856 berš, palo 5 vekia sine čhinavdo o ropstvo mujal o Roma robia. Numa 160 berša palo odova akaja ladžavutni kali rig tari i historia so trainel pe ko školsko lila majodorig si garavdo momenti an o eomansko sasoitnipa. O romsnsko artistoa akana sig kergje buti an o akala historikane pučiba o romansko ropstvo si panda tabu tema an i Romania.

"500-berša ropstvo si tragično historia an i Romania ...periodo kote o Roma na sine len status sar manuša" vakerel oe tnologi bašo mediumia i romani aktivistka Delija Grigora.
 
O Roma ko romsansko distriktia Vlahia thaj Moldavia liparen pe avgo drom kio jekh dokumentio taro 1385 berš m kana o princ Dan" doniringja el e manastiroske Tisama 40 romane familie.
  
Dži ko maškar e 19 vekoske o Roma majbut robia sine an i Vlahia thaj Moldavia. so sine len paše 250.000 . O kanoni e Vlaško regioneske vakerel kaj sa o Roma si bijame sar robora.

An o 1848 berš sine havljarde o Kanoni kaj o romansko nacia si tromalčde tari ladž e robongiri thaj sa o Roma si akana tromale - slobodno. so sine jekhto akti aso olengoro sasto tromalipa an o 1856 berš.
  
"O Roma panda legaren i stigma taro odova periodo, olengoro personalno interesi si but harno" vakerel i Grigorieva.
 
Link: https://www.euractiv.rs/ljudska-prava/9693-ropstvo-roma-bolna-taka-rumunskog-drutva-

Pobuter taro šel kerde protesto an o Burgas, soske čhinavgje lenge o pani

Šeleder Roma transparentoa, megafonia thaj aver avile anglal o ofiso e dizjakere perutneske an o Burgas thaj rodingje ostavka taro o bukjarne. O Roma si tari mahala Pobeda.

Ola kamen majurgentno te mukhen o pani soske i lokalno kompania panjeske čhinavgja olenge o pani aso borči taro 100.000 levia.

O roma vakerena kaj akana našti bičhaven ki škola pire čhaven melale, thaj si baro riziko taro infektivno nasvalipa an o odova reoni.
O protesto an o Burgas sine opservirime tari i lokalno policia vash ma te ovel desave incidentia thaj eskalacia.

E dizjakoro šerutno e komunake Burgas o Dimitar Nikolov vakergja kaj nane le nieti te mukhel piri funkcia . Ov e protestantonge vakergja kaj i kompania si themakiri thaj našti notirinel pe an o olengere ingerencie sar te keren buti.

" Te sien sine but bare borčea odova šaj regulirinen te pukjinen an o pobuter rate"

FaLang translation system by Faboba

Од 5 Ноември 2022 достапен документарниот филм на СП БТР „Небо, Точак, Земја„ на Max TV и Max TV GO со пребарување –Видеотека

Mangava te vakerav

6-to Romano Čhavorikanoo muzikakoro festivali 
„Čhavorikano Suno 2022“ – SP BTR

6-ти Ромски Детски музички фестивал
„Детски Сон 2022„ – СП БТР

6th Romani Children's Music Festival
"Children's Dream 2022" - SP BTR

Momentalno Online

       Isi 275 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Golden Wheel - Entry Application Form

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali

Consola de depanare Joomla!

Sesiune

Informații profil

Utilizare memorie

Interogări bază de date