Kultura

Herdelezi

"Herdelezi"  si popularno tradicionalno folk gili e Romenge taro Balkani.

I gili reslja o anav prekal o anglonilaeskoro festivalo so utsavalkerel pe o iraniba e anglonilaeske , a majbut kerena le o Roma taro Balkani , ki Turkia thaj aver thana an i lumia.

O Herdelezi si romano anav bašo bugarsko, makedonikano thaj srpsko barodive. Kerel pe taro 6 maj prekal o purano stili jali 23 aprilo prekal nevo formati jali paše 40 divesa palo anglonilaeskoro jekvaš o majbaro dive.

O diferentno vokabulari e anaveske Herdeljez, Erdelezi si variante taro khorano anav Hıdırellez,baro dive so notirinel o starto taro anglonilaj.

I pendžarutni versia e giljake sine thaj light motivo a kultno filmeske "Dom za Vešanje" taro Emir Kusturica kote so giljavelala i Vaska Jankovska.

I gili arakhel pe thaj an o albumi "Čiribiribela" e grupake Bjelo Dugme anavkerdi sar Đurđevdan . O Goran Bregovič o teksti hramosargja le an i srpsko hrvtasko čhib.


O teksti ki romani čhib si:

Sa me amala oro khelena
Oro khelena, dive kerena
Sa o Roma daje
Sa o Roma babo babo
Sa o Roma o daje
Sa o Roma babo babo
Ederlezi, Ederlezi
Sa o Roma daje
Sa o Roma babo, e bakren chinen
A me, chorro, dural beshava
Romano dive, amaro dive
Amaro dive, Ederlezi
E devado babo, amenge bakro
Sa o Roma babo, e bakren chinen
Sa o Roma babo babo
Sa o Roma o daje
Sa o Roma babo babo
Ederlezi, Ederlezi
Sa o Roma daje

Link: https://mk.wikipedia.org/wiki/%D0%95%D0%B4%D0%B5%D1%80%D0%BB%D0%B5%D0%B7%D0%B8

Čače li o Čarli Čaplin sine Rom?

O nevo džanlipa taro hramosarde lila bašo Čarli čaplin sugeririnena kaj ov sine biame an i romani familia an i Paščimalo Midlends.

An o bombastikane faktia thaj dokumentoa so si arakhle an o oleskoro kher si but moldime numa o love thaj somnakaj so pašljon an i Švajcaria thaj si garavde sar majšukar garavin. Ola ko blindirime thaj šifririme arhive but lačheste si phanle akava fakti tari persona soo sine impozantno liko an o XX veko.

Šaj ka pučen pe so trubul te džanen majbut bašo Čarls Spenser Čaplin. Biame an o London 1889 berš pharo thaj čorolo čhavoripa thaj but fizičko butikeriba dži ko liko personifikacia an i filemskiri; prekal našutno ko liko taro J Edgar Huver; presidenteskoro genie Kid thaj e somnakaeskeiri mania em o Baro diktatoro.

Oleskiri signatura karakteri , Tikni trampa, na sine odokhar zorale akceptirime an i golbalno gind kote komentirinena sine em sikljovena le sine oleskere feketia sar epidemiologia . An o 1915 berš o "Čaplinitis" sine identifikujmo sar "globalno dukh".
An o 12 novembro 1916 berš prekal bizarno rpomocia tari masovno historia kergja perfektno 800 ko jekh momenti dikhibataro Čaplin an i sasti Amerika.

Link: https://www.theguardian.com/film/2011/feb/17/charlie-chaplin-gypsy-heritage

Sukcesialo agor taro 13-to Festivali Toleranciake

Proekciaja taro filmi "Kosli" an i slovensko -hrvatsko -srpsko koprodukcia sine phanel o 13-to Festivali Toleranciake . I publika saste seljaminkergja e šerutne akterja i Judita Franković Brdar thaj o aver kotor e filmsko ekipake si sine prezentirimi an i proekcia.

Akava phursarkerdo filmi siklavel o problemi taro "kosle" an o 90-to berša kana sine lendar lendo o niami taro themutnipa soske nane len naslovensko identiteto. I šerutni akterka an o filmi si džuvli so kerel maripa pire niamenge thaj averiditirime anava an o akaleberšeskoro programi lipardo an o respekto taro diferencie , jekhutnipa thaj čačipa.

Ko vakti taro eftadivesengoro filmeskoro programi sine proekcie taro 78 dokumentarno thaj čhavorikane filmia so na sine len šajdipa te oven disktiribuirime an o hrvatsko bioskopia. Sa sine odova legardo trujal diskusie thaj komentaria an i Tolerance Talk kote kergja pe diskusia aso sasoitne teme , a i sama sine irami aso duj performansoa an o thana ko Zagreb.

An o aver kotor e programake lačhe sine astarde e Edukaciakiri javin kote o sikle taro fundavno thaj maškarutne škole em okola so džana an i policiakiri akademia educirinen pe sine bašo Holokausto prekal i prezentacia tari adukacia e jekhe personake so ačhili dživdi taro vakti taro Holokasuto i Domani Hardi thajbašo polsko muzeo o Majdanek.

Link: https://festivaloftolerance.com/zagreb/uspjesno-zavrsen-13-festival-tolerancije-galerija/2511

 

Festivali an i Švajcarija ka legarel o anav tari Esma Redžepova Teodosievska: O strancoa panda jekh drom sikavgje kaj majbut respektirinena e Esma!

O Simeon Atanasov jekh taro o čhave so bajrargja len i legendarno Esma Redžepova Teodosievska , thaj dži ko agor sine thaj menadžeri , barabutne e "Esmas Bend" lele than an o festivali ko Cirih , Švajcaria . Ov notirinel kaj palo pherdo droma palem sikavgja pe kaj i Rhagarutni e Romane gilenge i Esma si majbut respektirimi avri numa an i piri them. Aso olakoro epiteto thaj pativ o festivali romane gilenge kote so ola da lele than ko avutnipa ka legarel olakoro anav.
-An o 13-to editoriali taro Gypsy Festivali so ikergja pe an o Cirih , than lelja thaj o "Esmas Bend" . I Tradicija thavdela . Ki akaja manifestacija kote pherdo droma lelja than thaj oj kote akana len than o Esmas bend sar olakere muzikakere naslednikia. Olengoro amal Kristijan Foch akhargja amen te la than nekobor gilencar thaj te dikhen i publika te šaj den pe godi ki muzika tari Esma. I publika sine impresionirime thaj dengje bare ovacie. Fakti si kaj o gilja tari Esma si len štembilo thaj našti bistrena pe thaj o gilja panda tergjon an o ilo taro simpatizeria olakere gilenge tari sasti lumia"- vakergja o Simeoni baši gazeta "Fokus".

Ov dophergja kaj o bendi akana ka džan an i turnea an i Europa. I vokalistka an i "Esma Bend" si i terni Eleonora Mustafova , jekhutni čhaj so sine ki Esma.

-Akaja kolaboracija na agorkergje akate thaj an o plani thaj organizirinel pe sasti turnea an o akava festivali an i Europa . Than lena grupe tari Špania , India, Bugaria, Švajcaria, thaj so si majimportantno so akava festivali a rebrendirinel pe telal o anav "Esma fest" Akava si panda jekh fakti kaj o strancoa buteder respektirinena e Esam numa amen korkoro i amari them" vakergja o Simeoni.

I Esma muli an o decembro 2016 berš palo tikno nasvalipa. Oj ko jekh bajrargja 47 čhaven thaj sikavgja len muzika. Sine humanisti thaj duj droma nomirime bašo Nobelovo phursako, Jekh drom ko 1987 berš , sar kanidati taro Lolo kriso an i Jugoslavia, a palo odova sar aduto tari Internacionalno Romani Unia -IRU, suportoa tari sasti IRU delegacia, panda aver 76 Ngo thaj aver organizacie..

Link: https://fokus.mk/festival-vo-shvajtsarija-ke-go-nosi-imeto-na-redhepova-strantsite-ushte-ednash-dokazhaa-deka-mnogu-poveke-ja-pochituvaat-esma/?fbclid=IwAR2mUx5g6Uh1C9nj0gBcN77Ri3W_3CXAP3_5jdB_BikciXNorspZ0lLvYV4

FaLang translation system by Faboba

Од 5 Ноември 2022 достапен документарниот филм на СП БТР „Небо, Точак, Земја„ на Max TV и Max TV GO со пребарување –Видеотека

Mangava te vakerav

6-to Romano Čhavorikanoo muzikakoro festivali 
„Čhavorikano Suno 2022“ – SP BTR

6-ти Ромски Детски музички фестивал
„Детски Сон 2022„ – СП БТР

6th Romani Children's Music Festival
"Children's Dream 2022" - SP BTR

Momentalno Online

       Isi 84 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Golden Wheel - Entry Application Form

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali