I Ljubica Adžovič si akterka kote dikhlem ola ko filmi „Dom za vešanje“ thaj „Crna mačka beli maćor“,ki režija taro Emir Kusturica. O pendžarutno režiseri vakergja kaj oleske o keriba buti e Ljubica Adžovič sine leske “najinteresatnoo džanlipa ki oleskiri kariera” a buteder na džanena kaj oj sine naturščiko, naeducirimo aktero, thaj arakhlja la bašo filmi, sar dikhela sine ko karte.

Romani kote o Kusturica dikhlja late “lačho potencijali glumake”, khelgja I rolja sa Mami Kadija ko filmi “Dom za vešanje” . O Kusturica arakhlja e Ljubica khere ko tikkno than Zaograd ko pašipa taro Sutomore. Sine fascinirime taro olakoro naturno talenti em harizma em lansiringja la ko filmi a oj sine but bahtali odoleske.

 Olakoro talenti sine odokhare autentično so buteder dikhle la sar čačutnoo profesionalco. I Ljubica reslja phursak akale roljake ko Kansko festivali ko 1992 berš. Palo akava sukceso I Ljubica palem khelgja ko filmi taro Kusturica “Crna mačka, beli mačor” . Ko odova proekti oj anavkergja e akterka BrankaKatič , koleška kasaja kerel buti sar “čačutni unuka”. Trujal so palo akava sine lake dende but akharina te khelel ko aver filmia an I Germania, oj irangja savoren notiribaja kaj oj kerel buti salde e Kusturicaja. Trujal o baro sukcesi ko filmia I Ljubica Adžovič irangja pe ki piri anglutni profesia  - te dikhel ko karte ko Sutomore. Sine la enja čhave, ama nikana na reslja te džanel kobor si la unukia  em paraunukia. Kana ućlela soske dikhel palem ko karte oj vakergja – te parvarav e čhaven.

Bijame si ko Skopje , a dživdinel sine ko Bar. Anglal te merel lungo vakti bešel sine em ki  Francia thaj Švedska. Kana irangja pe ko Montenegro ko 2006 berš oj muli ko 82 berš phuripa. O Emir Kusturica sine paše amal e Ljubicaja em sikavgja hor mazunipa em bibaht  kana muli, “Oj sine talent so raritetno bijangjovela. Mangava sine te kerav buti e Ljubicaja. O bakđiši sine nabisterdo čalipa em džanlipa mange sar režiseri. But sium bibahtalo so muli” vakergja ove e Ljubicake.

Link: https://mondo.rs/Zabava/Film/a1881410/Ljubica-Adzovic-iz-filma-Dom-za-vesanje-biografija.html?fbclid=IwAR2XltXob_ipHG2xBBxuu0yX_Ws15OsLPmcv8It0sIiKt_to94-gthLID-c

Youtube:

Ko 30 januari agorkerena 14 berša taro meripa e fundavutneske e romane čhibjake an i Makedonia o profesori Šaip Jusuf . Ov mulo ko Skopje ko 2010 berš.

O Šaip Jusuf si bijamo ko 1933 berš. Studirinel sine ko Beograd ko fakultetobaši fizičko kultura . O Šaip Jusuf sine jekh taro organizatoria e Jekhto Romane lumiakere kongreseske ko London ko 1971 berš thaj sine membro an o IRU.

O Šaip Jusuf si autori e avgo romane gramatikake an i Makedonia. Ov piro hramovipa e gramatikake agoorkjergja la ko 1973 berš, a barabutne e Krume Kepeski i gramatika  ki romani čhib sine editirime ko 1980 berš ki editacia taro 3.000 kotora tari „Naša kniga“ ko Skopje. Aver literaturno kotora taro leskiri barvali historia si „Amen siam e Titoskere, o Tito si amaro“– an o 1978 berš ko srbiakoro –kroaciakiri edicia taro Drago Zdunjić. Oleskere aktenge bašo sa so kergja , avdibve ki komuna Šuto orizari legarel o anav tari I maškarutni škola.