Kultura

„Lokalno Heroia..„ ikeren pe an o učipa prekal dikhiba ko Max TV, piko dži ko piko barabar aver pendžarutne lumiakere filmeskere hitia

O dokumentarno filmi so si an i produkcia taro SP BTR o filmi "Lokalno heroia - Lumiakere talentia" pali sukcesiali festivalsko internacionalno sikaviba thaj resle phursakoa an o 2018 berš ko starti taro 2019 berš lergja kontrakto e kompaniaja bašo kabeslko thaj mobilano aktia Makedonski Telekom te šaj te sikavel pe an i olengiri programa sar opcia Max TV - Videoteka, kote isi aver da filmsko produktia taro internacionalno pendžardo karakteri.

Palo kerdo Kontrakto te šaj realizirinel pe akava ko maškar taro masek fevrurai 2019 berš startujngja akaja opcia.

Ko agor e masekoske feruari 2019 taro Makedonski telekom reslja informacia -Raporto kobor drom kergja pe renta e filmeske an i opcia Max TV - Videoteka thaj kobor sine dikhlo o "Lokalni heroi.." . Fakti sine kaj panda an o starti sikavgja špe baro interes te dikhel pe akava filmi maškar i publika so si sar produkti taro SP BTR produkcia.

O numero taro dikhiba barilo duj droma ko masek Mart 2019 a ko raporti bašo masek April 2019 evidentno sine kaj o "Lokalni heroi" ikerel pe ko učo than piko uzal piko avere pendžarde lumiakere filmeskere hitoncar thaj isi abro interes an i publika amjodorig te dikhel akava filmi.

Akava sikavel jekh foema tari satisfakcia kaj akava filmi si jekh but interesno so panda ikerel baro interes maškar i publika.

Akale konstatacijaja notirinen thaj taro Makedonikano Telekom kote aso olende ola si but bahtale so o "Lokalni Heroi" vazdingja baro interes an i olengiri televizijsko publika thaj klientela.

O Matéo Maximoff majpendžardo romano literati tari Francia - An o Jekhto IRU Kongreso sine spikeri thaj šerutno translatatori an o 1971 berš

E Maksimeskiri literaturno kariera startujngja an o 1938 berš paramisijaja anavkerdi sar Les Ursitori , a agorkergja desavo tikno vakti anglal oleskoro meriba an o 1999 berš. Oleskere enja romania thaj jekh lil tikne naracie kergje le majproduktivno romano literati prozake an i Francia.

Oleskere lila sine kerde translacia an o 14 čhibja.

Bijame si an i Špania numa sebepi o civilno maripa an i odoja them taro 1936 dži ko1939. berš, o Matéo Maximoff pe familijaja emigriringja an i Francia , kote kergja da piri majbari leteraturno kariera.

Ov majbut hramosarel sine an i francijakiri čhib soske o šajdipa te hramosarel an i romani čhib sine but tikne.

Ov bašo magazini an o romane studie “Les Études Tsiganes” editiringja nekobor hramosarde naracie an i romani čhib ko kalderaško dialekto.

Ov ko jekh kergja translacia e Bibliake o Nevo kotor, a i translacia e Purane kotoreske na reslja te kerel sebepi so mulo.

Oleskoro romano La septième fille (1958) si editirime an i germansko čhib, dži kote i translacia pe romani čhib sine kerdo an o 1979 berš.

O Mateo sine paše familia e majpendžarde legendarno jazz gitaristeske o Django Rajhard.

Ko jekh an o 1971 berš sine kotor taro o timi so organiziringja pe o Jekhto Romano Lumiakoro Kongreso sar IRU Kongreso an o London kote sine spikero thaj šerutno translatori an o odova Kongreso.

Ko 1985 berš reslja i titula „ Vitezi taro niče bašo arti thaj literatura bašo dživdipaskoro aktiviteto taro franciakoro govermento so an o odova vakti sine o Žak Širak.

 

16 Maj - Dive taro romano uštipa

So ulo an o 16 Maj 1944 berš? An o konc logoro Aušvic II - Birkenau, o kotor anavkerdo sar "Zigouner lager".
Nesave Roma so sine ande an o Aušvic taro nacistoa nasine kerdi lenge tortursa numa sine thanjarde an o Zigeuner Lager . Odova sine hemimo logoro kote sine čhave, džuvlja thaj murša savo re phanle an o jekh than.

O romane phanle keren sine buti sar robia opservirime taro SS trupe thaj upral lende sine kerde medicinakere eksperimentoa . O D-r Josef Mengele taro SS trupe sadistikane thaj psihopatsko pendžardo sar " Angeli meribaske" lel sine Romen majbut čhaven thaj kerel sine majperverzno eksperimentoa.

Ki rakj maškar 2 thaj 3 avgusto javinakere saatencar ko 1944 berš sae phanlen taro kampo sine mudarde an o gasno komore. Sebepi akaja pendžardi historia oficialno si notirime kaj o 2 Avgusto si Dive e Romane Holokausteske.

O Nacistoa ko jekh odova mangle te phanen logoro thaj te mudaren sa e Romen ko gasno komore but angleder ko 16 maj 1944 berš. Ko odova periodi odothe sine 6000 Roma.

An o 15 maj 1944 berš nesave informac ie ale dži ko Roma kaj o nacistoa planirinen te mudaren olen odova dive. Javvinate an o 16 maj o Roma logorašia na iklile an o gejniba thaj na šunen sine e SS stražaren.

O Roma phanle pe andre an o olengere barake . Khuvgje an o šupe lele sa o kopaščia, tovera, thaj aver sastrnale bukja lele o račke em kergje peske sar šastra te braninen pe.

O čhave khedingja bare bara. Kana o stražaria khuvgje olende andre te legaren e Romen an o gasno komore ola uštile te maren pe sa dži ko meriba. ;aren pe sine savore em čhave em murša em džuvlja.

O Aušvic nikanan angleder na sine le asavki situacia . Sine mudarde em taro duj riga.
O SS nacistoa sine an o šoko soske saste na resle te peraven akava uštipa. Daravibaja kaj šaj te oven panda but aver lengere askeria mudarde, a ko jekh te keren te ovel uštipa em an o aver logoria trujal akava ola irangje pe an i piri baza.

Odova dive an o gasno komore sine mudarde avera džene a na Roma.
O nacistia mukhle e phanle Romen te oven bokhale thaj na den len sine hajbaske.

An o 23 maj 1944 berš o nacistia dislociringje 1.500 Romen an o Aušvic I a apalo odova buteder sine legarde an o konc logoro Buhenvald.

An o 25 maj 1944 berš 82 murša sine transportirime an o konc logori Flosenburg thaj 144 terne romane džuvlja dine bičahvde an o konc logoro Ravensburg.

Pohrai taro 3000 Roma konc logorašia ačhile an o Aušvic kote majbut olendar sine čhave.

An o 2 avgusti 1944 berš o nacistia kergje i likvidacia an o gasno komore ko Sektor V trujal so odoja da rat sine uštipen. Baro respekti akale romane heroenge!

 

Historia e špansko Romenge thaj Gitanos an i Špania

I historia e špansko Romenge si hari majbut komplicirime taro okola normalno sar so gindine kravansko nacia so mangel devlenge - so dikhen len sine sar bit kotor tari moderno špansko kultura.

Kana resle o Roma an i Špnaija?
Ko vakti kana but romane familie dromaren sine em phiren sine sakote ola pohari resle thaj an i Špania. Sar saokola aver anglutne dromarutne thaj karavan grupe kotor olendar resle prekal o Pirinei a aver prekal o Mediterani.

Majpurano pendžardo dokumento an i konekcia e Romencar an i Europa datirinel taro 12 januari 1425 berš. O Alfonso V taro Aragon so editiringja adaptaciakoro thaj arakhibaskoro dekreto - dokumento sar trubul te kerel manuš an o oleskoro thagaripa, so si saste taro Pirinejsko jekvaš džaziri an o dakšimalo tari Valensia , astaribaja thaj o utarpurabali Špania.

O arakhibaskoro legaripa so sine dendo taro "Ser John taro Tikno Egipet", numa na havel pe kaj saste na sine ola an o Egipet. O nakhiba nakhavgje konektiringja pe thaj oleskiri grupa. Numa ola na sine agorutni grupa so trubul sine te ovel udžardo an i Špania.

Ko avutne aver nekobor decenie i evidencia sikavela kote aver diferentnop grupe taro Hitanosia avile thaj lačhe sine udžarde an i Špania thaj sine len lačhe statuso. Dži ko 1470 berša alen but aver neve grupe prekal o Mediterano. Akalen grupen anavkeren len sine sar Grkoa thaj vakeren sine kaj našena sine taro Muslimansko Turklie, rodibaja siguriteto thaj garavipa an i hristiansko Špania.

Link: https://www.thegreatcoursesdaily.com/history-of-spanish-gypsies-romani-gitanos

 

FaLang translation system by Faboba

Mangava te vakerav

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali