Kultura

Flamenko - špansko forma taro tanci thaj muzika kerdi taro Roma

O Flamenko si jekh forma špansko muzika thaj tanco so avel tari Andaluzia - Špania.

Notacia si kaj o Flamenko sar forma sar so si avdive si pendžardi thaj datirinela taro 18 veko em si kerdi taro giljajbe (cante), bašavipa ki gitara (toque), tanco (baile) thaj khujba vastencar (palmas). 

Ko alfazko e Špansko thagareskiri akademia o flamenko si konektirime e etnikane nacijaja - Roma (Gitanos) faktea kaj ola kergje seriozno presia upral akava žanri.

Ko Novembro 2010 o UNESKO notiringja le sar lumiakoro namaterijalno barvalipa

O Flamenko fundirime si ko 16 veko ki Andaluzia maškar i Sevilja, Kadiz thaj Heres, thaj a majbut sebepi si o Arapia, Jaudie, o Andaluzijcia em majbut o Roma.

Ilo sar mix maškar romani muzika , nacionalno andaluzijsko muzika so tegani sine tradicia te giljavel pe trujal o bašavipa ki gitara.

Pendžarutne flamenko terminia si:
Ole si termini so sikavel i baht ko performansi taro flamenko thaj si forma taro španskoi slengo e lafeske „ava“ (ko španski venga)

I terminologia Duende si specifično ko flamenko kana okova so giljavela em si le hor andruni dušakiri konekcia maškar i gili em i muzika thaj i publika.
Tener duende („Te ovel tut Duende“) odova si te ovel tut duša ,ajuči situacia ki emocia thaj o termini si but droma konektirime e flamenkoa. O artistikano thaj muzikakoro ilustracia si kerdo tari forma Duende so si sar palata, goblini, mistikano suštestvo ki špansko mitologia.

 

I majpendžardi logoraško gili maškar o Roma - Phabol Lampa

Phabol Lampa, Phabol Lampa
Ko Niško logori, ko Niško logori
Phabol lampa, daje mori
Ko Niško logori, ko Niško logori

Voj phabola, voj phabola
Mange ni svetinol, mange ni svetinol
Voj phabola, daje mori
Mange ni svetinol, mange ni svetinol

Astarde la , dolinda la
trin terne džandajra, trin terne džandarja
Astarde la , dolinda la
trin terne džandajra, trin terne džandarja

„Del, Rota, Phuv" ka ovel o majnevo filsmko artiklo tari SP BTR Produkcia

Palo lungoberšeskiri adaptacia sar idea thaj hramosardo scenario " Del, Rota, Phuv" si hazri olakere realizaciake thaj si planirime o starto tari avgusto 2019 te perel i jekhto klapa.

O korkoro scenario bazirinen pe kote ka ovel sar dokumenti so ka fragmentira o darhi , historia, kultura thaj tradicia jekhe naciake i Romani ki sastio lumia.

Ko jekh ka oven akceptirime sa o aver segmentia so si o faktoria taro odola imigracie , thaj ko sa o periodia tari olakiri barvali koloritna historia sa dži ko avdisutno dive.

Odova havel pe sar terensko aktiviteto , snimibe thaj dokumentirime faktia.
Aso i dinamika thaj scenaria dromaripa ka implementirinen pe snimiba thaj dokumentirime faktia..

Premal i dinamika thaj o scenario ka implementirinen pe maškar aver ko Europakoro tereni (trujal i Makedonia odothe si o Kosovo, Srbia, Hrvatska, Grcia - Krit , Pelopones, Bugaria, Romania, Ungaria, Polska, Čehia , Slovakia, Germania, Špania, Portugalia, UK ) - konektiribaja thaj e Rusko federacia thaj ko azisko kontinento (India, Pakistan, Iran thaj o azisko teritoria tari Turkia), thaj ko amerikansko kontinento (USA thaj Brazil).

O proekto si le idea te anel lačharipa ko socialno dživdipa , bajraripa i hoš ki paralela premal e Romen thaj aver teleperavde grupe so si riziko tari socialno inkluzia.
Ko jekh ka kerel pe jekh fokusi taro dokumentarno filmi so ka kerel eliminacia taro stereotipia.
Udžarde rezultatia ki konekcia akale proekteske ka oven:
Promocia tari nadiskriminacia , tolerancia, thaj socialno inkluzia e Reomane populaciake thaj šak te ovel odova akale dokumentarcoa si kote ka lel than pobuter renominirime internacionalno filmsko festivalia.

Ko jekh sar idea dži ki realizacia akalae dokumentarco te ovel palo odova jekh baro filmsko spektakli sar kheldo filmi taro historikano karakteri.

Ko jekh sar autoria palo akava dokumentarno filmo tergjon sar Producento o Zoran Dimov, Režia si o Kosta Markovska, scenario Ramush Muaram- Cirko thaj Zoran Dimov, kamera Isen Bajrami thaj Erhan Demir, a i montaža si taro ferdi osman. sar šerutno akteri -naratori ka ovel o Bajram Severdžan - Dr Koljo.
O filmi finansisko si suportoa taro Filmsko Fondi tari Republika North Makedonia - Agencia filmeske.

Tikno info : O čačipa e anaveske - Roma

Avgo anavkeriba e Romenge tari rig e naRomenge si notirime angleder 1100 berša anavkerde Atsincana upral i funda e grčko lafeske Athigganien, so si ki translacia sar "Na kamav te astarav le" so si transformirime palo odova ko Atsinganein, thaj ko agor te definirinel pe sar lafi CIGAN.

Palo odova akaja formulacia e anavea našavgjovela pohari thaj trampinel pe e formaja e lafeske "Džipsi" pakjajbaja kaj o Roma ki Europa avena taro Egiper - Egjipkjania (E)gyptians - Gjupci, Egjupci. Ki Britania i terminologija formulirinel pe Gypsy Ko Francia - Gitan, ki Špania - Gitanos thaj aver. 

Avdive an i sasti lumia istemalkerel pe i terminologia Rom- Roma. Akava lafi si romane darhiendar em vokabularo - so maškar peste anavkeren pe o Roma thaj si notirime taro maškarutno veko ko thema tari Vizantia.

Aso odova i čhib da si definirimi thaj anavkerdi sar Romani.

 

FaLang translation system by Faboba

Од 5 Ноември 2022 достапен документарниот филм на СП БТР „Небо, Точак, Земја„ на Max TV и Max TV GO со пребарување –Видеотека

Mangava te vakerav

6-to Romano Čhavorikanoo muzikakoro festivali 
„Čhavorikano Suno 2022“ – SP BTR

6-ти Ромски Детски музички фестивал
„Детски Сон 2022„ – СП БТР

6th Romani Children's Music Festival
"Children's Dream 2022" - SP BTR

Momentalno Online

       Isi 479 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Golden Wheel - Entry Application Form

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali