Kultura

Romani Design – Forma tari Romani tradicia notirime prekal autentikani forma

O pendžarde elementia tari tradicionalno romani garderoba kombinacijaja tasro moderno dizajno si šerutne notacie taro moderno dizajno thaj tekstili sar notacia e garderobake taro moderno atributia e brendeske Romani Design.

Ola pire kolekcie presentiringje ko but kotora ki lumia sar egzamplo ko dive e modake Marie Claire ko Pariz, ki modno revia ko Nju Delhi ki India, ki organizacia taro hungariakoro MNR ki India ko Tadj mahal , an o Mumbai ki India thaj but aver thana ki lumia.

Odole formaja pire specifikane kulturakere refleksiake promovirinen sine i romani kultura sar kotor taro kulturakoro mozaiko an i Hungaria .

O Modno studio Romani Design si fubdavitne ko 2009 berš mangipaka te peraven o stereotipoa upral o Roma thaj te zapendžaren e publika e estetsko darhiencartari romani jekhin trujal i modno interpetacia e romane folkloreske.

Link: https://phralipen.hr/2019/05/25/romani-design-oblici-romske-tradicije-izrazeni-autentican-nacin/

O Filmi "I Dara taro Jasenovac" i lumia trubul te dikhel em šunel o čačipa tari bibaht taro ustaško teroria

Ki pres konferencia so sine organizirimi taro Srbiakoro Govermento o proekti šaj anavkerel pe sar majimportantno an i srpsko kinematogarfia so sikavgje le o scenaristi Nataša Drakulić, o direktori e filmsko centareske ki Srbija Jelena Trivan, i čhaj so khelel i rolja Dara i Biljana Čekić thaj o akteri Marko Janketić.

 

Sar esksperto thaj konsultatnto taro Antoniević si jekh taro majšukar so džanen o Holokausti em i rolja ko vakti snimibaske akale filmeske so džanel o momenti tari bibaht e viktimenge ko logoroa tari NDH so sine o Dr Majkl Berenbaum so notirinel kobor si importantno o filmi "Dara taro Jasenovac"

 

- Odova so del takati e filmeske si i storia jekhe tikne čhajake , trujal i manušikan jazia so dikhen pe o bibahtale ilustracie ki odoja struktura tari likvidacia so kergja presia upral o dživdipe odole personenge, olengere familienge thaj saste jekhinenge ki nacistikani jekhin.

 

Ko jekh citirinela sine jekhe poeto notacijaja: " O meriba jekeh čhaveske si eliminacia taro nalimiti , soske o čhavo te šaj dživdinela ka šaj ovel so ov kamela em kaj sako bibaht e čhaveske si tragedia e avutnipaske".

Ko 29 juni ko hoteli Kontinetal ko Skopje, spektakli so ka ačhol an i memoria- Internacionalno Miss majšuži Romani čhaj 2019

Panda duj kurke ačhile ko notirime spektaklo ko Skopje. Ko nilaeskoro ambienti ko hotel Kontinetal ko 29 juni startea taro 20:30 časo ka realisirinel pe i tradicionalno manifestacia kulturake 27-to ko niče Internacionalno Miss majšuži Romani čhaj 2019

Sar o anglutne berša agjaar akava da trujal so ka len than 15 majđuže romane čhija so si ki organizacia tari SP BTR Produkcia avena tari Rusia, Ungaria, Albania, Bugaria, Srbia, Montenegro, BiH, Kroacia Grcia, Turkia, em Republika Utarali Makedonia.

Trujal i parada taro Miss odoja rat ka ovel barvali kulturakiri em muzikakiri manifestacia kote ka len than pendžarde anava sar taro kehrutni estrada agjaar em avrialdan sar so si tari Rusia em Italia.

O Organizatori akale kulturakere performanseske sebepi o baro interes em limitirime thana bešipaske trubul angleder te reservirinen pe o thana bešipaske . Odova šaj keren len ko telefonsko numero ++389 (0)2/2656 901. O bileto si 600 denaria (10 eura) kote isi tumen em barvalo meni.

O Roma thaj o cirkusko jekhina sine o avgo nomadia ko rote

O arti taro nomadsko dživdipa nakhlja o drom tari Europa dži ki Amerika, a avdive si trendi an i lumia. O avgo gazdia ko vordona so si ko rote mangena sine barvalipa thaj luksuzi, džindžuria thaj zorale koloritoa. O dživdipa an i rota sebepi i avantura thaj tromalipa taro sako drom arakhel sine o drom dži ko persone so si len avanturistikano ruhi. Trujal so sekvencirinel pe sar kotor tari amerikairi kultura thaj stili dživdipaske m o avgo khera ko rote datirinena taro europakoro kontinenti.

Avgo manuša so sine len kher ko rote sine okola showmania thaj cirkusko akrobatsko jekhina so plo sasto dživdipe nakhaven sine pe droma. Ko than sako drom te stacionirinen cara- šatoria ko jekh than , sine len pire vagonia so majanglal sine legarde taro grasta . A andre an o odola vagonia sine sakodiveseskiri dinamika taro dživdipa , hala pe sine sovela pe sine em aver.

Ko XIX veko akala vagonia ovena dživdipaskere aprtmania e Romenge. O specifično karavania anavkeren pe sine sar "vardo" , a akava lafi avel taro lafi "vurdon" tari iransko čhib so an i translacia si - vordon pe droma.
O vagonia so keren pe sine a kote dživdinen sine o Roma sine majtikne taro okola so sine e cirkusantnsko grupe , thaj odoleske na trubul sine taro majzoralo paldiba e vordon, thaj majbut grasta.

O Roma sine but garvasiale ko akala ple khereskere vordona. But droma ola čhiven lenge sine barvale džundžuria , em makhen len sine dreč kolorencar. Nesave sine em galbeno džindžurencar. Vaktea o vagonia evoluiringje thaj ule odokhare nadžindurime so našavgje piri avgo percepcia thaj našavgje piri avgo praktika , thaj ule čačutne eksponatoa. Olende but raritetno sovela pe sine. O Roma majbut sovena sine ko pire cara - šatoria so čhiven sine anglal akala pire vordon- vagonia.

– O khera ko rote olenge na sine lenge desavi sentimentalno moldipa thaj prioriteto soske trampinen pe sine jali bikinen pe sine, vakerel o historičari Dženet Kit Blek.

Kana o gazda ka merel sine adeti sine te tharen oleskoro imoti , odothe em o vordon - vagoni soske o Roma pakjana sine kaj ka kerel bibahjtalipa oleskoro rui em na tromana sine te bikinen pe.
A o nakiti em o love den pe sine e familiake.

I progresia e karavanenge sine ko extra kategorie kote šov sine fundavutne thaj odolea na legaren sine o anava taro pumare gazdia, numa prekal tradicionalno stili , prekal i diz kote si klonstruirime, prekal o anav taro konstruktori em avera. Avdive isi nekobor šukar orginalno vagon - vordona. Ola si eksponatia an o desave muzeia jali ko vasta taro desave privat kolekcioneria.

O Roma piro darhinalipa si tari utarpaščimali India the, so si olengere darhie gele peske angleder 1.5000 berša thaj stacioniringje pe sakote an i lumia, ama majbuteder an i Europa , utarpaščimali Asia. O agorutne 100 berša o Roma gele em an i Amerika.

FaLang translation system by Faboba

Од 5 Ноември 2022 достапен документарниот филм на СП БТР „Небо, Точак, Земја„ на Max TV и Max TV GO со пребарување –Видеотека

Mangava te vakerav

6-to Romano Čhavorikanoo muzikakoro festivali 
„Čhavorikano Suno 2022“ – SP BTR

6-ти Ромски Детски музички фестивал
„Детски Сон 2022„ – СП БТР

6th Romani Children's Music Festival
"Children's Dream 2022" - SP BTR

Momentalno Online

       Isi 682 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Golden Wheel - Entry Application Form

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali