Socijala

Hronologia e Romane historiake – Štarto kotor

  1. Ki Holandia anela pe kanoni te implementirinel pe majbari kontrolae nomadonge em o travelsoa

 

  1. Ki Bugaria si formirime avgo romani asociacia Istiqbal (Avutnipa)

 

  1. Ko 27 Juli o Ministeri saste lačhipaske ko Dizeldorf na mukhel e Romen thaj o Sintia te khuven ko objektoa sar so si bazentia, banje em parkoa.

 

  1. I Nevi Čehiakiri republika athinel e Romen sar nacionaliteto . Palo odova akava dekreto ovela navalidno.

 

  1. Ko Baden isi rodaripa sa o Roma thaj Sinti te oven olen dokumentia, fotografijaja em naeskere notacie.

 

  1. Ki Slovakia grupa Roma krisinel pe lenge bašo kanibalizmi. Sa o involvirime Roma si ande kriseskere deciziaja kaj nane došale.

 

  1. Ikergja pe konferencia bašo romano pučiba kote ki Bavaria te kerel pe kanoni te ekomodinen pe o Roma thaj o Sintoa, a te phanen okolen Romen so nane te keren buti.

 

  1. 1927. Ki USA o Stiv Kaslov formiringja pe Romani asociacia „Lolo fustano“. Palo odova o Kaslov dikhlja pe e presintetoa o Frenklin Ruzvelt te del suporto e Romenge thaj olengoro niami.

 

  1. Ki Bavaria dendo si dekreto kaj o Roma thaj I Sinti te oven telal policiakoro opservacia.

 

  1. O Norveško žurnalisto Šarfenberg dela propozalo sa o Roma te oven sterilizirime. 

O EP prolomgiringja o Kurko e Romengoro , konsultaciue prekal Interneto e strategiake taro Roma akana si majimportantno

O EU Observeri informirinela kaj I Europakiri Komisia kerel nevi politika tari EU bašo 2020 berš ki inkluzia e Romenge , sar kotor taro šerutno pervazi e politikake “ Zorali socialno Europa baši transicia”

 

Akaja nevi politika konektirinela e Romen ko EU em ka ovel validno ko agorutno kvartalo taro 2020 berš.

O koronavirusi akana kergja prolongiriba aver konferencienge planirime sar Kurko e Romengoro ko Europakoro Paralemnti startea taro 23 marti.

 

O NVO sektori ka šaj panda lel than ko dizajni e Pervazenge taro EU prekal rpoceso tari irami informacia dži ko 16 maerto.

 

O legaripa palo 2020 berš ko jekh trubul te ovel šerutni tema e Romane kurkeske ko EU ko 2020 berš ko Europakoro Parlamenti.

Hronologia tari Romani historia – Dujto kotor

1584 Danska em Norveška: Paldiba e Romen 

1586 Belorusia: Paldiba e Romen - nomadia

1589 Danska: Mudaripa e Romen ten a gele peske tari them

1595 Romania: O Stefan razvan čhavo taro robo ulo vladari

1611 Škotska: Umlavde trin Roma (premal o kanoni taro 1554 berš).

1633 Špania: Aso dekreto taro Felipe IV, paldena e Romen  

1637 Švedska: Egzekucie e Romenge ten a gele peske tari them.

1714 Škotska: Egzekutirime duj Romane džuvlja

1715 Škotska: Deportacia taro 10 Roma taro regioni Virginia

1728 Holandia: Finalno astariba e Romen te užaren I them bizo olende

1746 Špania: O Roma te dživdinen ko notirime dizja

1748 Švedska: Paldiba e Romen so avile aver thanendar

1749 Špania: Registracia em phanlipa sa e Romen

1759 Rusia: Na troman o Roma te aven ko Sankt Petersburg

1776 Austria: Avgo hramojmo dokumento kaj o Romas aven tari India

1782 Ungaria: Krisime 200 Roma bašo kanibalizmo

1783 Špania: Embargo baši romani čhib em tradicionalno romane šea

 

O Roma ki Bugaria

O Roma ki Bugaria si majbaro numero nacionalno minjoriteto an i Europa. O Roma ki Bugaria keren lafi „bugarsko, khorane em romane ko athinalipa e regioneske em olengoro religisko preperutnipe“

 

Aso agorutni statistikani gejnibaskiri operacia taro 2011 berš , o Roma si 325.343, so si paše 4,4% taro sa nacionalitetoa ki Bugaria, kote sar antvorto šaj alusarel pe salde jekh etnikani grupa em 10% taro sumarum dizutne na dengje džovapi ko pučiba savi etnikani grupa si. Ko finalno raporto tari staistikani operacia bičhavde dži ko Eurostat , o autoria e statistikane operaciake (Nacionalno instituto baši statistika tari Bugaria) vakergja o rezultatia tari akaja operacia taro etnikano preperutnipa sar paše  ”but bilačhi manipulacia”

 

Ki angluni kerdi statistikani operacia taro 2001 berš sine registririme 370.908 Roma (4,7% taro dizutne). I statistikani operacia taro 1992 berš registriringje 313.396 Roma (3,7% taro dizutne), a I garavdi statistikani operacia taro 1992 berš rodimi tari policia notirimo si numero taro 550.000 Roma (6,5% taro dizutne); O Ministeriumi andrune bukjenge dengja dekreto bašo majhari panda duj garavde statistikane operacie ko Roma, okova ko 1980 berš registriringja 523.519 Roma, a okova taro 1989 berš notiringja kaj o Roma si 576.927 (6,5% taro dizutne) so odothe jekvaš thaj pobuter o Roma identifikujngje pe sar Turklie.

 

Majbaro kotor taro procentia 200.000-400.000 muslimania Roma tendencia sine te identifikujme sar etnikane Khoraja , neko negirinel piro identiteto jail aver identifikujnen pe sar Bugaria.

 

O demografsko kolaps ki Bugaria kerel presia sar etnikani grupa trujal o Roma. Aso informacie tari Europakiri komisia, kote so preperel em o Eurostat , o Roma ki Bugaria si trujal 750.000 em si 10,33% taro dizutne.

 

O NGO sektori notirinen kaj o numero taro Roma ki Bugaria si duplo majbaro, em o nataliteti ko Roma bajrola prekal 35.000 ko berš.

FaLang translation system by Faboba

Од 5 Ноември 2022 достапен документарниот филм на СП БТР „Небо, Точак, Земја„ на Max TV и Max TV GO со пребарување –Видеотека

Mangava te vakerav

6-to Romano Čhavorikanoo muzikakoro festivali 
„Čhavorikano Suno 2022“ – SP BTR

6-ти Ромски Детски музички фестивал
„Детски Сон 2022„ – СП БТР

6th Romani Children's Music Festival
"Children's Dream 2022" - SP BTR

Momentalno Online

       Isi 115 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Golden Wheel - Entry Application Form

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali

Consola de depanare Joomla!

Sesiune

Informații profil

Utilizare memorie

Interogări bază de date