Socijala

E Romenge i religia si forma te adaptirinen pe em te oven akceptirime

I historia sikavgja amen kaj o Roma ki europakiri teritoria o roma na sune udžarde pharavde vastencar em ko maškarutne vekia e Romen sine diskriminirime . teleperavdi em paldime a ko desave thema em dizija sine ande specialno kanonia mujal o Roma.

Trujal i diskriminacia saste pendžarde si kaj o roma isi len odova karakteri tari sig adaptacia ko thana kaj so bešena. Nesave bukja ola akceptirinen sine len a nesave bukja sine lenge zorea dende. Agjaar sine em ki religia.

Fakti si kaj avdive nane ni jekh monoteistikani religia so si konektirime o Roma , ama penđardo si kaj si ola bare pakjavutnbe bizi diferenca savi religia praktikujnen .

Isi gind kaj o Roma si em sekunadarno pakjavutne , Faktori si soske len i religiua taro piro trujalipa em phanena o elementia taro individualno religijsko pakjajbe.

Kana bi ovena aso sa o kanonia ki religia , i lumia ka ovel trthan kote o identiteti, nacionaliteti nane te oven pharo pučiba - em sako šaj te ovel odova so kamel , bizo aver nekaske ko dumo te lepinel desavi etiketa.

Sako dive tari EU ki Srbia iranen pe po trin manuša, majbut tari Germania

Taro thema membria ki EU ki Srbia , persi berš sine irame 1.189 dizutne tari programa baši readmisia , a ko avgo šov maeskoa akale beršeske sine irame  552.

Mašakr o irame majbaro numero si Roma informirinen taro Komiteti imigranetenge.

Majbut srpsko themutne si irame tari Germania kote ko avgo 6 masekoa akale beršeske si irame 478, tari Švajcaria – 15, Francia – 9 em Austria – 9.

Te šaj o Roma te integririnen pe ko sasoitnipa o Fondi edukaciake e Romenge suportoa taro germansko Govermento implementiringja programi edukaciake em bukjarnipaske e ternen Romen.

Ko nakhle trin berša suporto resle pobuter taro 2.500 terne Roma saste taro sa o komune ki Srbia.

Dušan Jovanović angleder 22 berša mudargje le o Skinhedsia, a odova sine starti tari tragedia oleskere familiake.

O čhavo Dušan Jovanović (13) brutalno sine mudardo taro duj "skinhedsia" ko centro e Beogradeske ko 18 Oktomvri 1997 berš.

O tikno Dušan odoja bibahtali savatoni rakj rodingja love taro po dat te kinel peske soko ki paše dukjana.

E čhave asatrgjele gu 17 beršengere majanglal rodingje lestar pare, a posle peravgje le ko betoni em prencar khuvena le sine ko šero em mudargje le. A mudargje le salde soske sine - Rom.
O akteria mudaribaske sine astarde em krisime a jekh olendar ko krisiba vakergja kaj nane pišmani so odova kergje le.

Pali i tragedia o jeria e Dušaneskere selingje pe taro centro e Beogradeske, ma te setinel olen ko mudaripa olenge čhaveske. Ola gele te dživdinen ko Orlovkso mahala ko Mirjevo.. Taro odova momenti olenge pobuter na sine dživdipa sar jeria e Dušaneske.

I daj oleskiri nekobor droma manglja te korkoro mudarel pe pilja solna kiselina, piel sine hapora, em ko agor ko avgust 2015 berš humlavgja pe.

Trin berš palo o mudaripa taro Dušan oleskoro dat sine le o avgo infarkt, palo odova sine le panda nekobor. Sine le da duj gogjakere infarktia, Sebepi i tromboza sine amputirime leskere duj pre. Mulo ko 2016 berš.

Jekhutne nemo svedoko ačhili i phen taro Dušan i Kristina (19) so si bijami trin berš palo oleskoro mudaripa.

O manuša so mudargje e Dupane a sine len tegani po 17 berša sine o Milan Čujić thaj Ištvan Fendrik taro zemun. Olen ko mart 1998 berš krisinge len po 10 berš phanlipa taro beogradsko krisi, a mukhle sine taro phanlipa palo 6.5 berš sar pašlile.

I jekhin taro Roma em Travelsia ki Irska si ki bari kriza e mentalno sastipaje vakerel o komiteto taro Oirehats

O Jekhina taro Travelsia em Roma isi len baro nivelo korkoromudaripa, em korkororatvariba, kote majbaro kotor taro akala Jekhina si telal medikamentia em terpaia taro sasljariba depresia.
Baro numero akale jekhinatar vakerel pe ki Barabutni vaktavin taro o Komiteti ko Oierhats sar konkluzno pučiba so keren presia upral i jekhin si nanipa taro kontinuirimo suporto okolen so si nasavle taro problemia mentalno sastipaja jalin okola so keren korkoromudaripa.

O numeria sikavena kaj akaja jekhin isi la šov droma pobaro nivelo korkoromudaripe , so si 11% taro meribaskere aktia ki akaja jekhin.

O Martin Rili taro Nacionalno netvorko mentalno sastipake e jekhinake , vakerel kaj ola ko sakodive arakhen pe diskriminaciaja ko sa o segmentia taro olengoro dživdipa.

Link: http://www.irishnews.com/news/republicofirelandnews/2019/09/24/news/traveller-community-facing-crisis-over-suicide-rates-committee-told-1721298/

FaLang translation system by Faboba

Од 5 Ноември 2022 достапен документарниот филм на СП БТР „Небо, Точак, Земја„ на Max TV и Max TV GO со пребарување –Видеотека

Mangava te vakerav

6-to Romano Čhavorikanoo muzikakoro festivali 
„Čhavorikano Suno 2022“ – SP BTR

6-ти Ромски Детски музички фестивал
„Детски Сон 2022„ – СП БТР

6th Romani Children's Music Festival
"Children's Dream 2022" - SP BTR

Momentalno Online

       Isi 183 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Golden Wheel - Entry Application Form

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali

Consola de depanare Joomla!

Sesiune

Informații profil

Utilizare memorie

Interogări bază de date