Socijala

Nane buti, nane edukacia, nane pukjime borčia baši elektrika em komunalie em odova si o majbaro problemi e Romenge ko Leskovac!

O koordinatori e romane politikake tari Europakiri komisia I marta Garsia Fidalgo em e dizjakoro šerutno taro Leskovac o Goran Cvetanović sine ki visita e romane mahalennge Podvrce em Salvko Zlatanović te zapendažren pe e rezultatencar taro europakoro suporto ki inkluzia e Romenge.

O koordinatori marta Garsia Fidalgo sine zainteresirimi si li diskriminacia e Romenge ko Leskovac.

Sar ekstra problem so arakhen pe kana kerel pe lafi e diskriminaciake majbut si kana trubul buti e Romenge.

 „Sar lokalno komuna o Leskovac si šaj majtolerantno diz primal o Roma ki Srbia, faktea kaj o Roma taro Leskovac momentalno si borčlie upreder 750 mile eura bašo pani, upreder 2 milionia eura baši elektrika em upreder 150 mile eura bašo komunalie. Majbaro problem so kerel akava si faktički soj ola bizi buti” vakergja e dizjakoro šperutno taro leskovac o Goran Cvetanović.

 

Ramiza Fejzagić džala majodriga pire maripaja baši jurisdikcia em sastipe

I Ramiza vakerel kaj i phuv si olakere dadeskiri em si ko proceso te resel pe urbanistikano sertifikato.
Ko mart akava berš sine lake dendo o dokumento.

I Ramiza Fejzagić – Durmišov so ko dujtodi sine lake peravde o kher palo akti tari i inspekcia tari saraevsko komuna – Centar , akana si ki paše familia ko Dobrinje, soske ko Saraevo nane la pobuter olakoro kher.

„Odova than si taro mo dad, isi man dokumento kaj si ko me dadeskoro anav so si mulo. Akate hramosarel Ahemd Durmišov. Si man em prandibaskoro lil. Em lil bianibaske soske akate sium me biami. Akaja parcela si amari“ vakerel i Ramiza.

Jekh taro majpendžarde lumiakere matematičaria, i Romani Sofija Vasiljevna Kovalevskaja

I Sofija Vasiljevna Kovalevskaja (rusko: Со́фья Васи́льевна Ковале́вская) si biami ko 15 Januari 1850 berš , a muli ko 10 Februari 1891 berš . Oj barili ki šukar educirimi romani familia so sine la tegani baro rusko plemstvo.

Oj sine i avgo bari rusko matematičarka džovaplimi bašo orginalno sukcesi ki analiza , diferencialno ravenke em mehanika, em prvo džuvli notirime sar profesori ki North Europa.

Ko jekh sine jekh taro avgo džuvlja so kerel sine buti ko naučno magazinia sar editori.

Isi nekobor alternativno translacie telal olakoro anav. Oj istemalkerel sine le telal anav sar Sofi Koualevski baši olakiri akademsko publikacia. Sar geli te dživdinel ki Švedia oj anavkerel pe sine sar Sonja.

Avdive o resipa tari i Sofia Kovalevskaja moldinel pe but učipe tari rig e naušnikondar.
KI olakiri čest anavkerdo si o lunarno krateri em asteroidi. I fotografija tari Sonja si sikavdi ko 1951 sar sovetsko post marka.

Ko 1992 berš i Rusko akademia tari nauka e matematičarenge den pe phursako anavkerdo sar S. Kovalevskaja.

Ko pobuter dizja sovestkop thana isi pobuter droma so legaren o anav e pendžarde naučnikoja. Ko Stokholm, Ševdska, Velika Luka ki Rusia em Vilnus Litvania olakoro anav reslje nekobor edukaciakere institucie.

Tato kher e dajake thaj e pandž čhavenge taro dizjakoro šerutno ko Kavadarci

I terni korkoro daj I Sabana tari Vataša , Kavadarci barabutne pe pandž tiken čhavenge o jevend te nakahven ko tato kher kote palo lungo vakti palem ka ovel olen sialice em elektrika ko kher.

Kop lo purano kher oj na valjani pobuter te ovel la sekiracie sar ka nakhavel o šudre divesa so avena , soske počmingja nevo period ko olengoro dživdipa.

I Romni so dživdinel so lela love bašo trinto čhavo em po desavo drom so kerel buti ko khera ko Kavadarci , palo piro rodipa te dikhel pe e dizjakere šerutnea taro Kavadarci Mitko Jančev, so kana dikhlja sar dživdinel akaja familia bizo te ovel ko duj gogja manglja te del piro suporto.

-Nane so te udžarel pe , jail te adžikera so te kera. Kerel pe lafi baši daj pandž čhavencar so neko olendar džana hem ki škola . I Romni kerel sa te šaj te parvarel olen saste dikhela len em odoleske akaja familia valjani te del pe lenge šansa te ovel olen majšukare dživdipa. Odoleske mangav te dav me da suporto , a barabutne mancar ka konektirinen pe em taro biznis sektori.

Ka renovirinel pe olengoro kher em ka kera olenge šukar than dživdipaske, ka kera olenge nevo kupatilo, nevi kujna nevo elektrikano saati em sa o borčia ka oven olenge učharde.

Ko jekh ka ana olenge sa o elektrikane aparatia so trubul lenge ko kher , mašina šeenge, šporeti, frižideri, sa so trubul te funkcionirinel pe normalno – vakergja e dizjakoro šerutno.

FaLang translation system by Faboba

Од 5 Ноември 2022 достапен документарниот филм на СП БТР „Небо, Точак, Земја„ на Max TV и Max TV GO со пребарување –Видеотека

Mangava te vakerav

6-to Romano Čhavorikanoo muzikakoro festivali 
„Čhavorikano Suno 2022“ – SP BTR

6-ти Ромски Детски музички фестивал
„Детски Сон 2022„ – СП БТР

6th Romani Children's Music Festival
"Children's Dream 2022" - SP BTR

Momentalno Online

       Isi 250 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Golden Wheel - Entry Application Form

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali

Consola de depanare Joomla!

Sesiune

Informații profil

Utilizare memorie

Interogări bază de date