O avgo informacie e Romenge an I Srbisa si panda ko vakti taro thagar Dušan ko 1331 berš  dži ko 1355 berš kote thagar sine em ki Makedonia, Epir. Tesalia thaj Albania . O infornacie taro majpurani statistikani operacia kobor msanuša dživdinena taro 1491 berš O berša sikavena kaj o Roma dživdinen sine ko ŠPrizren, Niš, Kruševac, Smederevo. O Roma resena ko baro numero ko slovensko thema ko vakti kana akate sine o Turklie. Ola majbut sine preperutne sar hristiania numa sar ale o Turklie masovno lele o Islam. Salde ko Sretensko Ustavi taro 1835 keren egaliteto I pozicia e Romengiri avere dizutnencar tari I Srbia . Prekal o popis taro 1834 berš  ki Srbia sine 18.000 Roma a palo odova olengoro numero tiknjola sine soske notirinen pe sar Srblie.

Akava majbut sine ko vakti kana o Roma lena sine I hristiansko religia em dena peske sine anava . Sar egzamplo ko period taro 1892berš dži ko 1895 berš . Ki Timočko eprahia sine prekstrime 2223 Roma. Ko thagaripa >Srbia ko 1985 berš sine 42.212 Roma.

Taro sa numero Roma pobuter taro 25.000 Roma vakergje kaj olengiri dsajakiri čhib si srpsko, a paše 11.000 romane lafik kerena apaše 600 khorane.

Akava si rezultati tari asimilacia thaj etno mimikria so avdive da si tipično ki romani jekhin.

O advokati brilijantno intelektea , manuš zorale hošea baši jurisdikcia , em zoralo kontraši mujal o nacizmi thaj fašizmi , intelektualco so kerel sine nekobor europsko čhibja, so kamela sine I klasično muzika thaj poezia taro Rilke, agjaar ilustririnena o historičaria I persona taro Hans Liten, pendžardo ki historia sar advokati so sine palo niamia taro dizutne thaj o bukjarne, maripaja mujal o nacizmi ko krisia kote pire argumentencar reslja te diskreditirinel personalno em e Hitlere.

O Hans Liten si biameko 1903 berš ko Hale ki familia taro Irmgard thaj Fridrih Liten . I mangin primal I jurisdikcia avili taro oleskoro dat Fridrih Liten , pendžardo germansko pravniko em respektirimo profesori , decani thaj rektori ko Univerziteti ko Kenigsberg , kote predajnel sine rimsko thaj civilno pravo.

O biografie taro Liten hramosarela kaj oleskiri daj oleste džangavgja le o interes primal o arti , ama thaj I hoš baši Pravda. Educirime ko asavko duho o Liten ko oleskere terne berša frdingja o oportunizmi thaj barabutne oleskere amalea o Maks First , so akceptiringja o revolucionerno thaj socijalsitikane idee.

Trujal so majanglal ov kamela sine te studirinel historia taro arti , ov sigate konstatirinela kaj prekal I advokatura , ko kotor taro krisiba , praktično špaj te kerel buti ko arakhiba o niamia e dizutnenge thaj e bukjarnenge.

Link: https://akademik.mk/hans-liten-germanskiot-advokat-koj-im-se-sprotivstavi-na-fashizmot-i-natsizmot/