Socijala

Angleder štar berša i policia ko Helsinki sine la notesi e Finsko Romenge

Prekal o informacie e Finsko TV i policia ačhavgja finsko Romen  ko Helsinki ko periodi 2013-2017 berš em sistmski notirinela sine o informacie ko plo policiakoro blogo e romane phiribaske, o vordona so isi olen o grupe so phirena sine. Ko odova konteksti sine kerde notacie sar so si arakhle čhurika jali aver šastra, Paše 3.000 Romadživdinena ko metropolitansko kvarto ko Helsinki a isi paše 4.000 policiakere dosiea so sine khedime ko thavdipe akale štar beršenge.

 

E policiakoro aktiviteto sine konektirie e andrune ingerenciencar taro policiakoro ofisi ko Helsinki ko palonilaj 2013 berš . Keren pe sine policiakere patroe te keren intervencue kana phagel pe o kanoni em aver intervencie, Prekal o informacie taro Jil odola keren pe sine terensko aktiviteti agjaar so ačhaven sine e Romen bizi kanonikani fundaem o informacie sine lendar rodime.

 

O romane organizacie em i policia kergje napi baši kolaboraca ko agorutne berša a akava arakhiba e policiakere noteseske esapinel pe sar lengiri profiliracia. O nacionalno policiakoro korpusi ki Finska počmingja te kerel studia bašo asavko aktiviteti e policiakoro ko Helsinki.

 

Link: https://yle.fi/uutiset/3-11920475?fbclid=IwAR2yNhqQc96f8pd9vMn0SRijVaCc_sKAgHvwYuuPHkKHNgW

Srbia: Organiziriba bijava em aver parti majhari 200 manušencar šaj em taro juni

Dži kote perel o numero taro neveinficirime em i vakcina implementirinel pe ko majbaro procento, šaj te udžaren pe bijava dži ko 200 manuša ko juni, ama protokolencar.

Akava si so o epidemiologi em membro ko Krizno štabi o prof. D-r Branislav Tiodorović notirinel kaj o numero pohari taro 1.000 inficcirime ko dive , hramosarel o Kurir.

Bijava, mature, babine, parti nane te oven ko masek maj ama ko athinalipa e epidemiološko situaciake palo masek juni te gelo sa sar so i o plani šaj te kerel pe odoja varianta.

Ama isi em dar em vakera kaj šaj te keren pe bijava dži ko 50 džene ko ka respektirinel odova? Palo odova 30% taro restoranti em o hoteli so keren pe bijava em pučiba ka ovel odova. Ama ako perel o numero taro inficirime em i vakcinacia ovela majenergično majbare šaj palo juni te keren pe bijava em 300 dženencar em protokolea – vakergja o profesori Tiodorović

Šaban Bajramović ko majpendžđžardo muzejsko izložba ki Amerika

O pendžardo muzei Blues Delta Misisipi bičhavgja lil dži ko legarutno e proekteske ko Jazz festivali Nešvil Jelena Ivanjac, kote sikavela piri mangin te kerel izložba e muzičareske Šaban Bajramović pendžardo sar Thagar e romane muzikake.

O Muzei kerel buti ko rodaripa e historiake em darhinalipa ki unikatno amerikansko muzikakoro arto em forma e bluzeske. O muzei arakhela pe ki diz Klarksdejl –centro e blues kulturake taro 1920 beršw em o majpurani muzikakoro muzej ki them.
Buteder akana legendarno muzikakere artistia si bijame em barile ko em trujal o Klarksdejl, sar so si o Madi Voters Džon Li Huker, Son Haus, Ajk Tarner, Xekeki Brenston, Sem Kuk, Junior Parker thaj o V,H. Hemdi maškar olende.

Sar so havel pe tari I komunikacia e legarutnencar taro festivali Nešvil, o direktori e muzeeskoro Delta Blues, Šeli Riterko 5 maj bičhavgja lil dži ki Jelena Ivanjec kote sikavela interest e organizirinel pe izlođba ko anava e muzeeske ko regioni Delta Misisipi.

Link: https://phralipen.hr/2021/05/10/saban-bajramovic-dobiva-postavku-u-jazz-i-blues-muzeju-u-americi/

Kakava ki Turkia

I pakjiv kaj ka avel o Baba Fingo so ka kurtulinel e Romen soske o baba Fingo našti nikana merel. Ov si jekh a jekjh sar so si o Hulelal (hinduizmo) thaj o Hidr. O Roma tari Turkia hulena trujal I len Tundža ki rakj maškar o 5-6 maj te šaj ilustririnen o dive sar “Kurtalibaskoro akti”. Čhiven momolja trujal I len thoven pe vasta thaj muj em o pre ko pani sar lipar  e bare diveseske, I perutni haing tari bari baht so si namulke tari Baba Fingo. E turkiakiri vorba :”Baba Fingo Gileček, Nutin Detler Biteček (Alo o babo Finfo, sa o problemia ka oven agorkerde). Odoleske sare si but bahtale.

Ko paščimale turkiakere dizja Edrene thaj Kerklareli I Kakava kerel pe lošale. O utsavalkeriba e Kakava ko Odrin akala divesa si ki forma sar internacionalno festibali so si suportime taro guverneri thaj dizjakoro šerutno e dizjake Odrin. O oficialno kotor tari “Kakava” ikerel pe ko Saraiči thaj kote sako berš ikerel pe tradicionalno turniri sar pelivania ki Kirkpinar. Palo čhiniba o bakhre ola tharena I jag em rupinena la. Isi em muzika em čočekia.

O oficialno kotor agorkerel kana hulavela pe Pilafi bašo paše 5.000 manuša. O tsavalkeriba si dži ko javinakere saatia ki kinara e lenjake Tundža.

Link: https://en.wikipedia.org/wiki/Kakava

FaLang translation system by Faboba

Од 5 Ноември 2022 достапен документарниот филм на СП БТР „Небо, Точак, Земја„ на Max TV и Max TV GO со пребарување –Видеотека

Mangava te vakerav

6-to Romano Čhavorikanoo muzikakoro festivali 
„Čhavorikano Suno 2022“ – SP BTR

6-ти Ромски Детски музички фестивал
„Детски Сон 2022„ – СП БТР

6th Romani Children's Music Festival
"Children's Dream 2022" - SP BTR

Momentalno Online

       Isi 98 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Golden Wheel - Entry Application Form

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali