Kultura

O romane tradicionalno folklorno šea po hari našavgjovena

O Roma si prependžarde prekal o talenti e muzikaja thaj khelibaja, numa angleder buteder deceniencar o pendžarde romane nacionalno dimie sar te našavgjoven taro olengoro sakodiveseske.

Angleder desave berša te sine odova normalno thaj sakodivesekoro, akana o dimie si but koloritno thaj rošale. Interesno si so o Roma počmingje te keren thaj dimie prekal regionia. Sar egzampli si tetovsko šalvare. Numa interesno si so o Romane džuvlja ple šalvare keren kreacia thaj anavkeren olen prekal desave filmsko serie so si aktuelno sar egzampli o šalvare "Šeherzad" thaj aver.

Citește mai departe...

Agorkergja o snimiba e Purano sastrn - tiknometražno kheldo filmi jekhe romane familiake

„Purano sastrn" si moderno drama so tretirinela jekh sakodivesa jekhe romane familiake  sikavdo tari perspektiva jekeh čačutne oftoberšengere čhijake thaj olakoro zori te anel majlačhe an o lengoro dživdipa. O filmi si bazirime taro emtivno atmosfera so fundavno tema si sakodivesekere aktia dikhle percepcijaja taro majčačutno publikumi o čhave.

O scenario thaj režia si taro Zlatko Kalenikov, a i autorsko ekipa si Dejan Dimevski - direktori fotografia , scenografia Kiril Spaseski, kostomografia Žaklina Krstevska, Montaža Atanas Georgiev, a o kastingo kergja i katerina grubač. Producento e filmeske si Ivana Šekutkoska.

Citește mai departe...

Romano recepti bašo šužipa: O garavina taro mistikano rodaripa, egzotika thaj boemsko glamuri

Lungo, rošali, kerde bala, so sine len roš sar mazno mermerno ploča so kana astareja la sat tato somnakaj si o sensi, i egzotično Kol stilizirinela o jakha kote dikhel pe sar te khuevn andre ko to ilo, sung bari trujal savorendfe sar majmistikano temjani. O romane džuvlja si jekh taro majšuđe an i lumia. Si li savore biame asavke šužipaja? Buteder olendar oja numa na sa.

Okola so nane ola šaj keren opservacia thaj te notirinen i mistika e šužipaske so tranformirinena asavko šužipa so khuvela tumen sar kamšiko.

Citește mai departe...

O Roma tari Indiakiri kasta

O Roma aven tari indisko kasta "naastarde", zojrakerena i genetsko studia so kergje la indisko thaj estonsko naučnikia. Ko rodaripa so lelja than o profesori dr Tomas Kivisild taro Univerziteti Kembridž, sikavel kaj o Roma an i Europa ale tari India angleder 1400 berša.

Ko pervazia e studiake so o rezultatia havljarde si an o magazini " Nejčer" o analizirime Y hromozomia tari DNK analiza so kerde si paralela e genetsko signaturaja taro europakere Roma thaj milja Indijcia taro sa o riga e Indiake.

O naučnikia taro Centari e kelisko thaj molekularno biologia an o Hajderabad thaj olengere kolegia tari Estonia thaj Švajcaria kergje paralela e  upreder 10.000 genetskop  egzamplia tari diferentno 214 etnikane grupe an i India.

Citește mai departe...
FaLang translation system by Faboba

Mangava te vakerav

Momentalno Online

       Isi 329 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali