Edukacija

Ilijaz Bajram - Jekhto Rom ki lumia so ikavgja lil tari Astrofizika thaj Kosmologia anavkerdi sar "Universumi"

O Bajram Ilijaz si bijame ko Skopje 1961 berš . Studirinel sine Historia thaj geografia . Ko 1987 berš ikavgja piro avgo lil anavkerdo sar " O Devel ki forma sar manuš"
Akava berš ikavgja plo dujto lil anavkerdo sar "Univerzumi" targetea taro Astrofizika thaj Kosmologia
Ov anglutne lelja but than ko aver hramosarde poezie . Ko jekh si membro an i „Rodaripskoro korespodento baši erheologia m astronautika thaj SETI- Europa" "Forschunggeselschat für Archäologie, Astronautik und SETI-Europa, thaj membro an i Arheologia , astrinautika thaj SETI USA - Archäologie, Astronautik and SETI Research Association - USA. Dživdinel thaj kerel buti ki Germania

E lile si le 15 šerutne aktia thaj o aoutori ilustirinela i sasti thaj specialno teoria taro relativiteti taro Albert Ajnštajn m thaj o Quantno mehanika so angje te ikljol nevi teoria so si pendžardi sarSuper String teoria.

Ko lil si akceptirime o Buvljaripa thaj aktiviteto taro Universumi - than thaj vakti - rošale sigjaripa, vakteskiri diletacia- fundamentalno takati-kotora thaj antikotora- diferentno dimenzie- Teoria taro relativiteti- quarkia -entropia- kalabia- kosmikani refleksia radiološko . topologia taro Universumi -Multiversumi- Kale rupe - ekstra dimenzie thaj aver teme.

Akava si fakti kaj isi Roma so keren asavko aktiviteto thaj o korkoro autori o Bajrami bičhavel mesažo dži i terni generacia te motivirinel la te kerel buti ko akala umalja.

Idriz Durmiš: Nikana ma te čhinaven tumari mangin, džan palo tumaro suno, thaj kobor si o drom majpharo thaj pherdo barikade, o sukcesi si panda majbaro

O Idriz Durmiš si studento taro Skopje, Rom so studirinela Molekularna Biologia ko Naturakoro matematičko fakulteti, si le prosek 9,8 thaj oleskoro suno si te del suporto e manušipnaske ko mariba mujal o kanceri , jekh taro majbrivdikane meripaskere nasvalipa an i moderno lumia.

Ko piro intervju bašo Roma Times ov hulavel pire percepcie.

Roma Times: Kana bijandili tuke i mangin premal i molekularno biologia?

Idriz Durmiš: I natura thaj o dživde organizmia interesirinen man sine panda taro mlo tiknipa. Interesirinel man sine sar thaj kotar avena o dživde organizmia , sostar si kerde thaj aver. E biologia zamangljum la panda ko V klaso, a ki maškarutni škola interesiringja man i molekularno biologia. I molekularno biologia si relativno nevi biološko sikljojbaskiri forma so sikavel o biološko procesoa ko molekularno nivelo. Majbut ačhovela ki natura tari DNA molekula jali sar thaj ki savi forma akaja molekula legarel thaj kerel interpretacia e informacienge.
O neve drumia tari genetika sar so si o genetsko inženeringo sar egzamplo kerel te trampinen i "orginalno" DNA sekvenca resarinaja te chiden nesave maane (nasvalipa, desave karaskteristike taro agrarno kulture, artikliriba medikamentia thaj aver)

RТ.:Sar sian akceptirime thaj sar ko tire kapacitetia dikhena o na- Roma?

ID: Čačikane ko starti but sine man dar sar ka ovev akceptirime ko fakulteti sar taro profesoria , agjaar thaj taro studentia. Ama ake palo 4-5 berša šaj tromale te vakerav kaj o PFM si fakulteti kote si moldimi i buti, o džanlipa thaj e ukakoro interesiriba, a o nacionaliteto, religisko thaj aver preperutnipa nane importantno.

RT:Kobor si tut tromalo vakti thaj sar nakhaveja le?

ID; Kana sine man edukacia (akana i edukacia thaj i praktika agorkergjum la ko juni), na sine man but tromalo vakti soske o sasto dive sium sine ko fakulteti. Si amen thaj teoretsko edukacia thaj laboratorisko praktike. Ama resav sine kana sine vikendia te ikljovav mire amalencar , te socijalizirinav man thaj te nakhav mange šukar sar sako terno manuš. . Avere rigatar but mangava filmia thaj lila thaj but droma palo sasto dive sikljoviba te kerav pauza šukare filmea a o lila mukhava len sine ko vakti taro maškar sesie.
Si man panda 3 ispitia , palo odova ka diplomirinav thaj ka ovel man pobuter vakti te drabarav lila taro diferentno žanria.

RT: Si li tut idolia, thaj taro kola aspektia?
ИД: Si man pobuter idoli. Tari fizika thaj astronomia majbut mangav e Stiven Hoking, Nil de Gras, o Tajson thaj o Mičio Kaku. O Hoking si pendžardo prekal oleskiri teoria bašo Hoking radijacia so ikljol taro kale rupe. O Nil Tajson si baro naučniko so ki but perfektno forma promoviringja i uka thaj angja la paše dži ki publika , a o kaku si jekh taro fundamentalno persone tari string teoria (teoria taro strune). Taro biolozia trubul te liparav e Čarls Darvin so ko vakti kana nadžanel pe sine bašo DNA thaj baši genetika, o Darvin elaboriringja i perfektno teoria tari evolucia, thaj o Ričard Dokins, pendžardo evolucionisti so kerel sine aktiviteto majbut ki racionalno gind.

RT:Savo mesažo ka bičhave tire thaj avutne generacienge?
 
ID: Sa me generaciake thaj o avutne generacie ka dav len mesažo te studirinen okova so ola kamena, okova so olen interesirinela thaj okova so kerel len kompletno. Ka vakerav olenge ko jekh, nikana ma te čhinaven em te dikhen piro suno, thaj te džanen kaj o drom kobor si majpharo thaj pherdo barikade , o sukcesi si panda majbaro.

Martin Kaleja - Tari romani mahala an i Slovakia dži ko čehiakoro akademsko lumia

O Dr Spec. Martin Kaleja pohari reslja dži ko piro profesionalno džanlipa sar edukatori thaj rodarutni ko Universiteto Masarik ko Brno (Čehia), o Universiteti ki ostrava (Čehia), o Universiteto Komenius ki Bratislava (Slovakia) thaj o Šelsko universiteto ki Opava (Čehia). kote ko momenti si telodekani an o Fakulteti javno politikenge thaj profesoria an o centro e empirsko rodaripa.

Ov ko jekh si membro ko Ofiso ko Govermenti e Čehiake bašo romane pučiba , represento ki Komisia baši edukacia.

O Kalea o čhavoripa thaj o tinejdžersko berša nakhavel le ki romani mahala ko pašipa ko Prešov ko purab tari Slovakia thaj sine le mangin te ovel edukatori.

Ko vakti tari oleskiri edukacia thaj kariera o kalea sine akceptirime diskriminacijaja panda ki fundavutni škola.

O Kalea pakjala kaj majbaro numero Roma agorkeren uči edukacia ko akava kotor tari lumia thaj nane dramatično progreso taro dive ko dive, numa intenzivno proceso.

Dikhibaja o dživdipa avdive thaj i perspektiva si: „Em palo sa thaj avdive kana nesavo skinhedsi khuvel ko tramvaj em rodel desave persona , ov ka arakhel . Asavke personake phare si te vakerel pe kaj sium me profesori so educirinel ki desavi škola."

E Slovakiakoro opolnomošteno persona so kerel e romane jekhinake aktiviteto: Ka fokusirina amen ki edukacia thaj buti

O Govermento e Slovakiakoro notirinela kaj ko 25 juni 2019 berš taro "Raporti ki opservacia e akcepcia i Strategia e e Republika Slovakia ki integracia e Romenge dži ko 2020 berš" ka dikhen te pheren o aktivitetoa so si ko Akciono plano tari Strategia ko butikeriba, edukacia, ekonomia, sastipa, kherutnipa thaj akcepcia e romane jekhinake ko pluralizmi ko thavdipa taro 2018 berš so sine kerde taro Ofiso e govermentoske e romane jekhinaja barabutne e ministeriumea andrune bukjenge te den dždži ko Govermenti .

Taro 154 aktivitetia so trubul sine te oven kerde ko thavdipa taro 2018 berš o Ofiso notiringja len kaj 85 sar "kerde", 54 si ko thavdipa te keren pe , a 15 sar "nakerde".

Persi berš sine hardžime saste 120 milionia eura ki integracia e Romenge an i Slovakia.

I investicia majbut sine kerdi ko bukjarnipa e Romenge 75 milionia eura, edukaciakere aktivitetia 30 milionia eura em kherutnipaske 7 milionia eura.

Link: http://www.romea.cz/en/news/world/slovak-plenipotentiary-for-romani-communities-we-will-focus-on-education-and-employment

FaLang translation system by Faboba

Mangava te vakerav

Momentalno Online

       Isi 192 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali