Edukacija

Informativno dikhibae jeriencar bašo hramovipa e čhaven an o avutno sikljojbaskoro 2019/2020 berš

I komuna Šuto Orizari representirimi taro konsiliaro e edukaciake i Ramiza Sakip an i kolaboracia e školaja "Ramiz thaj Hamid" reprezentirimi taro direktori Alvin Salimovski, i gradinka "8 April" reprezemntirimi tari i direktorka Songjul Ahmed thaj o konsultanto tari kancelaria taro OBSE bašo demokratsko institucia thaj manušikane hakoa (ODIHIR) o ofiso bašo Roma thaj Sinti. Mustafa Asanovski organiziringja mitingo e romane jeriencar resarinaja te informirinen o hramovipa aso avutno sikljojbaskoro 2019/2020 berš thaj savi dokumentacija trubul thaj dži kana si o roko.

Ko vakti taro naformalno mitingo sine notirime kobor si importantno i fundavutni edukacia thaj anglofundavutni edukacia em o benefit akale procesoske an o avutnipa.

O romane jeria sine motivirime te hramonen pire čhaven aso kanonikano roko taro 1 maj dži ko 31 maj akava berš. I data si jekh a jekh thaj an o aver Fundavutne škole sar ani teritoria an i diz Skopje thaj trujal an i sasti them.

O Roma tari Bjelina aktivno konektirime an o socialno pretpriemništvo, prekal artikliriba organsko emiši thaj zarzavati

An i Bjelina si paše 1.000 Roma a aso o informacie taro NGO vash promocija e edukaciake ko Roma "Otaharin" thaj o NGO "Romani" an i buti si salde 0,5 procentoa taro akala preperutne sar nacionalno minjoriteto.

Te šaj lačharel pe olengiri situacia sine formirime socialno firma "Agro -plan" kote prioriteti an i buti si o marginalizirime grupe.

Ola aso akaja firma ka keren buti an o artikliriba ko oranžerie bašo zarzavati , thaj an i buti si deš Roma.

Paše 200 romane familie an i Bjelina isi len but bare problemia a majbaro si so nane len buti. Majbaro numero Roma egzistirinena taro khediba sekundarno sirovine thaj plastično šišia.

I kerdi analiza sikavel kaj o nivelo taro butikeriba e Romengoro si but tikno thaj i NGO
" Otaharin" formiringja an o pervazuia e proektoske " Ekonomsko zoralipa e Romane džuvljake truzjal artikliriba an o oranžerie" so si finasisirme tari GiZ tari kompania "Agro -plan"

I mangin si an i akaja forma te šaj arakhel pe buti e majbare minjoritetoske an i Bjelina notiringja o šerutno direktori akale Asociake o Dragan Joković.

Link: https://srpskainfo.com/romi-u-plastenicima-uzgajaju-organsko-voce-i-povrce-sve-prednosti-socijalnog-preduzeca-agro-plan-u-bijeljini/

Bugaria: O Škole kote so sikljovena majbut Romane čhave si sar phanlo drom

Upreder 30% taro Romane čhave an i Bugaria so džana an i škola kote akava minjoriteto si butipa si sar konsekvenca tari amrginalizacia thaj dislokacia.

Ko starto taro 2000 berš sine akceptirime nevo kanoni so mukhela o jeria korkoro te alusaren an i savi škola ka džal olengoro čhavo.

Aso i Agencia taro EU fundavutne niamenge , o procento taro Romane čhave so džan an o romane škole an i Bugaria ko agorutne pandž beršarupingja 16% an o 29%. Odova si o majučo nivelo an o ennja dakšim purabale thema so si an i EU thaj si akceptirime an i akaja studia thaj analiza.

Mujal i politika tari marginalizacia kerel maripa thaj o direktori jekhe školake i Irena Cukeva.

Ola sine la baht so isi la suporto taro profesori Rosen Bogomilov , Ov si jekhutno profesori Rom an i olakiri škola thaj si člačutno egzamplo e čhavenge.
I direktorka Irena Cukeva sine jekhutni so lelja le an i buti thaj odova putarde vastencar thaj bare pakjivaja. Ov pandž berša si profesori pali historia thaj geografia a taro starto taro septembro thaj vice direktori.

O Rosen Bogomilob thaj i Irena Cukeva kamen prekal i edukacia e Romane čhavenge te keren funda n o avutnipa. Deš berša ola dena šajdipa olenge thaj olengere jerienge thaj aver phureder populaciake te džieducirinen pe. 82 phureder persone sukcesiale educiringje pe persi berš , a olendar majphureder sine jekh 60 beršengoro manuš.

Taro akava berš i Cukeva thaj o Bogomilov kamen te promovirinen mediatoria so ka kerel opservacia upreder socialno problemoa e čhavengere Roma thaj ka keren buti an i konekcia e romane familiencar thaj o škole. " Nesave droma na aven o čhave an i škola soske nane len jevendaskere menie" vakerela i direktorka. odoleske beršencar o čhave implementirinena akcir bašo dejbe suporto e čorole čhavenge.

Link: https://www.dw.com/mk/%D0%B1%D1%83%D0%B3%D0%B0%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0-%D1%80%D0%BE%D0%BC%D1%81%D0%BA

O Romano profesoror taro Universiteto an o Teksas, phursarkerdo honorarno tari britansko thagarutni i Elizabeta II

I Brotansko thagarutni i Elizabeta II e Ian Hankok dengja leske titula taro Učo nivelo taro Britaniakoro thagarutnipa oleskere aktiviteteske ki analiza thaj edukacia e romane kulturake, thaj olakere manušđen so buteder but feler notirinen len sar "Gypsy"

Ko thavdipa e lileske taro Ian Hankok taro 2010 berš "Risiko"! Educirimo Rom" oleskoro redaktori ole ilustriringja le sar "aver manuš" . Akana o profesori pali anglikani čhib thaj lingvistika an o Universiteto an o Teksas an o Ostin akcpetiringja akava phursako so majodorig hulavela le taro jekh normalno naučniko - eksperto numa si upral o proseko. An o decembro i thagarutni i Elizabeta II tari Britania akceptiringja ole sar Oficero Majšukar Ordenoa taro Britaniakoro thagarutnipa.

O Hankok vakerela kaj an i piri akademikani kariera startujngja te sikljol i kreolsko čhib , palo odova počmingja ko romane studie kana počmingja te džal an o Universiteto an o Teksas.

"I romani čhib si čačutno lafi thaj definicia e Romane naciake, a na sar ola so anavkeren amen - Gypsy" vakerel o Hankok.
O Hankok da si Rom thaj oleskere studentia na havgje le majlačhe ko gro plani so si ko jekh o anavjori "Gypsy".
"Nekobor mire studentoa ko miro edukciriba ko miro časo avile uravde so asocirinel sine an i romani tradicia thaj sine len monister, čejnja thaj lungo fustania" vakerel o Hankok. " Kana havgje kaj akava si but majseriozno educiriba a na formalno našavgjum baro numero studentoa"

Kotor tari odoja feler percepcia , vakerela ov ikljola taro buteder negativno stereotipoas mujal o Roma . Ola but drom dikhena sine len an o margine e sasoitnipaske thaj olenge sine panedžade sar manuša so dikhen ko fali, manuša so čorena čhaven thaj aver, vakerel o Hankok. Nesave oleskere kolegoa profesoria majanglal sine kontra akale studienge te sikljoven e romane nacia sar oficialno aver kultura.

"Te kergjam amen sar manuša so našti hava odova but seriozno tegani o problemo so dikhaja le ka našti te hava le seriozno" vakerel o Hankok.

Link: http://www.texasstandard.org/stories/ut-romani-scholar-honored-by-britains-queen-elizabeth-ii/

FaLang translation system by Faboba

Mangava te vakerav

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali