Taro 11.06.2020 berš počmingja I avgo faza tari rekonstrukcia em renoviriba taro 11 khera taro mateleperavde romane familie ki komuna Vinica.
Ko pervazia e proekteske trubul barabutne te renovirinen pe 22 khera so si ko majbilačho forma dživdipaske. Ko period so avela sar dujto faza ka renovirinen pe panda 11 khera.
Paralelno kerel pe buti ki legalizacia taro pobuter 200 khera taro romane familie so si socialno teleperavde em dži akana na faisalkergje akava pučiba kherutnipaske.
Ko jeh startujnel pee m akte aniba Detalno urbanistikano plani ko bloko 18 e saste romane mahalake ki kopmuna Vinica. Akalea defiunitivno ka faisalkerel pe lungoberšengoro problem taro kherutnipa em infrastruktura taro pobuter 700 romane familie ki komuna Vinica.
Akale aktivitetoncar so implementirinen pe e proektoa “Arakhiba optimalno šartia dživdipaske e romane jekhinake ki komuna Vinica – SDH” finansie si dende tari Europakiri Unia, a o proekto implementirinela o CELIM taro Milano – Italia, o Romano Resursno Centro em I komuna Vinica.
O RRC barabutne pire partenroncar majodoriga ka kerel angažmano te lačharel o kvaliteto dživdipaske e romane jekhinake.
Paše 2/3 jali 64% taro okola so lena taro govermenti vaučeria so den pe sar suporto sebepi o COVID 19 si etnikane Albancia, akava sikavel o dokumento so si ko socialno netvorko a si taro govermenteskiri elektronsko data baza.
Prekal I infografika taro Govermento 16% si Makedoncora, palo lende aven o Roma 11%, o Turklie 7% em Bošnjakoa 1%.
I havljardi infografika sikavel kaj nane ni jekh Vlaho jali Srblia so ka lel karta vaučer taro o Govermento.
O elektronsko kartice trubul te resen ko paše 120.000 dizutne a olendar paše so 75.000 Albancora, 20.000 Makedoncia, 13.000 Roma, 9.000 Turklie em 1.200 Bošnakoa.
O govermento havljargja kaj paše taro 115.000 dizutne ka resen em vaučeria kherutne turizmoske.
Ko kurko so nakhlja ko vakti taro policiakoro časo biš policajcoa tari interventno policia kana interveniringja stemalkergje buteder takati upral bezdomnikoa so si telal Železničko stasiono ko Skopje. O bezdomnikoa bašo CIVIL Media vakeren kaj jekh olendar so na dživdinel odothe alo mato em rodingjate mukhen muzika, so kergje reakcia o manuđša so dživdinen ko trujalipa ko zgrade.
„Kana avili I policia rodingje te čhinaven I muzikaem amen ačlhavgjem, ama I persona Harun (so ov si pendžarde e policiake sebepi so kerel problemoa stalno počimngja te akošel pe olencar em I policia akhargja panda policia . Bašo tikno vakti avile 20 speciajlcoa – alfe 5-6 vordonencar em bizo te pučen so počmingje te maren sarinen. Na dikhen sine dali khuven muršen, džuvlen jali čhaven” vakergja I Suzana Demir so sikavgja ple modrice so sine la taro maripa.
O Emran Aslan o rom e Suzanakoro vakergja kaj sine marde bizo ništo, salde odoleske soske mukhle muzika ko policisko časo.
„Odova so avile I policia te vakeren amenge te čhinava I muzika sine ko pravo em amen ačhavgjem , ama kana avile o alfe na pučle nikaste počmingje te khuven kaste resena em amen e muršen lele amen ko policiakoro stasioni ko Aerodrom” vakerel o Aslan.
O aver Roma tari darn a mangen sine te keren lafi em vakeren kana ka šunen maška jali džikel te khuvekl ola darana soske mislinen kaj palem ka avel I policia te marel olen.
Jekh daj vakerela:” Taro odova dive mo čhavo uštel taro sojbe em rovela em tinanel tari dar. Akate isi deš tikne čhave so si len trauma taro odova dives, soske roven sine em den sine pišta kana ali I policia em marela sine”Jekh taro Roma so na mangel sine anglal I kamera te vakerel notirinela:” Darav but, šaj te aven palem te maren amen. Niko na arakhel amen. Nane kaske te vakera.
O Civil Media rodingja džovapi tari policia kote ola vakergje kaj ko 07.06.2020 berš šake ko 18:30 palal o PIOM ko kej trujal I len Vardar taro policisko oficeri ko Policiakoro stasioni Aerodrom, sine kerde aktivitetoatari notacia taro dizutne kaj phagel pe o policiakoro časoem grupa dizutne peraven sine o tromalipa . Palo odova 5 džene majanglal holjame sine len konflikto e policajcoa em počimngje te maren pee m jekh olendar frdingja bar ko policiakoro vordon.
„Sebepi kaj sine notirime phagibe kanonikano akti “narespektiriba sastipaskere aktia ko vakti policisko časo em ćčhingar policajcoa sine privedime o persone A.B.(27), A.M. (23), А.А.(30), Е.А.(30) hem M.J 44), sare taro Skopje. ЗOdole personenge soske kergje asavke aktia dende si notacie aso phagiba o kanoni 13 taro telelpraviba o kanoni bašo javno red thaj mir a narespektiriba e policiakere časoske prekal notace taro Govermento e pandemijaja taro Kovid 19, kerdo si nakanonikano akti em pali kompletizacia e saste dokumentaciake akcentirime si došperravipaskoro akti aso 206 ko Kanoni “ vakeren tari I policia baši Civil Media.
Ko 4 juni trin dive angleder akava incidenti o tehnikano ministeri policiake o Nake Čulev sine le dikhiba nekobor romane NGO em sar so vakerel pe kergje lafi aso ki natolerancia primal I romani nacia em marginalizacia , o problem e čhavencar ko droma, em familiarno terori.
Ka ačhol li o Minsteriumi e policiake palal o Roma, sar so si akaja grupa, jali e Romen salde ka len lent e sliklinen pe lencar anglal o alisariba ka dikha.
I Fondacia Švarckopf Terni Europa , barabutne e Europakoro ternengooro Firumo sako berš del phurasko “ Terno Europejco ko berš” terne personenge so sikavgje interes ki Europa solidaritetoske. Akava berš I viktoria legargja I Marija Atanasova tari Bugaria sdo kerel maripa majbare aktivitetske ko terne Roma.
Taro 1997 berš o phursako del suporto e ternenge ko eiropakoro prosperitetio em lovencar taro 5.000 eura stažiriba ko europakere institucie jali te keren desavo piro proekti , O phursako del pe terne personenge so keren europsko integracia em interkultura.
I Marija Atanasova (23) si phursarkerdi sar Terno Europejco bašo 2020 berš olakere aktiviteteske ko umalja tari romani integracia. Ko 23 berša pj si mentori so sikavel e čhaven tari roman I jekhin em membro ki Ternikano volontersko netvorko.
Sar terni Romani lčhaj tari Bugaria I Marija sine diskriminirime panda majangledder. “O Romane džuvlja si čhivde majbut ko separatno thana ki ginekologia kana bijannena . I diskrimanica upral o Roma bukvalno počminel sar ka buijangjoven,” vakerel I studentka tari akušerstvo.
„Sar terni Romani džuvli pakjava ko Rona kaj o fakti o terne Roma te keren I diferency. Barabutne dende suportoa ko Roma si drumo ko socialno progresi. Čali sium so sar terno Evropejci ka šaj istemalkeravb o phursako te kereav majdikhle e Romebn em e terne Romen ki Europa” vakerela oj.
