Socijala

Havljardi I lista taro themakere kartice, okola dizutne so nane ki lista šaj te den palem aplikacia

I lista si havljardi ko web sajto kupuvamdomasno.gov.mk, a kerdi upral I funda taro informacie taro UJP , Agencia bukjake, elektronsko divesaria ko maškarutne škole em informacie taro universitetia.

 

O dizutne isi len niami ko themakoro suporto so si hulavde ko šatr grupe.

 

Ki avgo buti si 115.927 dizutne, so valjani te resen po 9.000 denariaki kartica. Odola si dizutne so isi len tikne prihodia, okola so resen socialno araka love em bibikjarne , okola so si aktivno so roden buti tari Agencia bukjake a registririme si dži ko 22 maj  em na kergje prihodia pobare taro 180.000 denaria, (3.000 eura) a ko avgo [tar masekoja taro akava ber[ nane len prihodia pobare taro 1000 eura.

 

Ki dujto grupa si bukjarne so si len tikne plate. Ki lista si barabutne 117.144 persone. Ola ka resen po 50 eura sar jekh dromeskoro suporto, em ka resen vaučeri taro 100 eura bašo turizmo.

 

I trinto grupa si terne pherde 16 berša. Na phureder taro 29 berša , aktivno sikle jali studentia ko themakere universitetoa. Ola ka resen ki lovengiri kartica 50 eura a ki lista si 87.014 persone.

 

Ki šatrto grupa si 4.934 sastipaskere bukjarne so sar ohursako so sasljaren sine nasvalen tari korona ka resen 40% tari plata plus love.

 

O kartice štampinen pee m dži ko agora kale kurkoske ka šaj te len le. Ola ka den pe majpalune dataja dži ko 18 juli a o love valjani te istemalkeren olen dži ko 15 avgust.

Dži ki nula infekcia orekal trin D: Disciplina, distanca em dezinfekcija

O informacie taro region sikavena kaj o mukhiba restriktivno aktia bajrol o procento taro inficirime, anglal sa sebepi narespektiribe o propozalia baši personalno protektiva.

 

Erati agorkergja e sikljojbaskoro berš ko makedonikane škole ko fundavno em maškarutne škole so I edukacia ko agorutno vakti sine kerdi on line sebepi I protektiva taro Covid 19.

 

E edukaciakere aktia akalea nane agorkerde jekhutne ko studentoa , so taro palokurko počmingje te položinen o ispitoa prekal neve aktia em protokoloa ki asavki situacia. Baro procento olendar vakergje kaj buteder chidingje pet e položinen ki ispitno sesia ko juni , soske o stidentsko apartmanoa si phanle, nane kaj te soven em sakone ispiteske ola ka valjani te dromaren khere kaj so dživdinen.

 

Ki North Makedonia palo nekobordiveseskoro bilanso upreder 100 inficirime idžeratoi peli hari ko 87 džene. O Govermento na akceptiringja o dendo propozalo tari I Komisia infektivno nasvalipaske te implementirinel pe policisko časo taro 22 časo dži ko 5 javinate, ama I situacia opservirinel pe bare samaja ko period so avela.

Taro makedonikano Ministeriumi avrutne bukjengje vakeren kaj jekh taro o teme ka oven o aktia taro relaksiriba e restrikcienge ko mašarpeskoro režimo sar so s iodole tendenciencar sar ko regioni agjaar em ki Europa.

 

.Te respektirinen pe o trin D: Disciplina, dezinfekcia em distance. Majlačhe sit e ovel pe maskaja ko interes tumare sastipaske em trujalipa” vakergja kop lo intervju taro bugariakoro nacionalno sastipaskoro centro o direktori d-r Todor Kantardžiev.

 

Link: https://libertas.mk/do-nula-zaraza-preku-tri-d-disciplina-distanca-dezinfekci-a/

Francia: O treno romano čhavo „so sine mardo ko šero“ potencirinel i teza kaj i francusko policia si brutalno

O ministeri bašo andrune bukja vakergja kaj na del suporto ki verzija taro policajco akale aktenge.

 

Isi majbare apelia bašo niamia taro o famile so si viktimia tari policiakoro brutaliteto ki Francia, kote maškar olende si em jekh 14 beršengoro romano čhavo kote palo leskoro astariba tari I policia sine mardo ko policiakoro stasioni.

 

O Kristofer Castaner o francusko ministeri andrune bukjenge vakergja kaj o akti kerdo upral o 14 beršengoro Gabriel Gjorgjević so sine leske phage o kokala ko muj telal I jakh em phage sine leske 4 danda , kote sar so vakerel sine mardo taro policajco si čače “tragično”

 

O Castaner vakergja kaj našti havel e policijakiri notacia kaj ola na margje ole, numa korkoro pelo.

 

„Nane normalno jekh 14 beršengoro čhavo jali javer te ovel sine te ovel mardo ko momenti kana asatren le sine. Isi duj varijaente: okoja so vakerel o terno čhavo  em okoja so vakerel o policajco a o duj si saste kontra. Na sium me so ka anav decizia akaleske “vakergja o Castaner  baši BFMTV. Ov potenciringja kaj akava akti si dendo ki andruni policiakiri kontrola.

 

Link: https://www.theguardian.com/world/2020/jun/09/roma-boy-kicked-in-face-highlights-french-police-brutality-claims?CMP=share_btn_fb&fbclid=IwAR2w-98Pd9tOrCHkCNQW13t9wcOYylVYbztcz8dobUj9EoXNBEOxZQbHoho

Kadiz, Špania: Dali o špansko Rom o Daniel Himenez si panda jekh viktimi taro policiakoro brutaliteto?

Ka kerel li i godi buti? Ka havel pe li o čačipa? Dali o mudaripa taro terno Rom o Daniel Himenez ka ačhol bidikhlo taro narodo?

Akala pučipa dena peske i paše familia, amala em jeria taro Daniel.

Oleskiri familia vakerel kaj o Daniel mulo telal tragično em napendžarde aktia ko policiakoro stasioni ki provincia Kadiz.

 

Ko raportoa tari i policia vakeren kaj ov na mulo taro mariba. Akana sa si ko vasta taro krisoskere institucie em institucie kontrolake. Si li o Daniel viktimi sar ki seria atakoa taro policiakoro brutaliteto so agorkergja meripaja.

 

Liparibaske si o pendžarutno akti taro Džordž Flojd taro Mineapolis kote minorno bukajke sine mudardo taro policajco. Premal i versija ov sine astardo soske manglja te pukjinel 20 dolaria hohavne bankarsko karticaja.

Ko Daniel Himenez o akti si kaj ov sine astardo tari policia soske astarel sine maćčhe, a na sine le sertifikato te astarel mačhen.

 

Saste notiri,e pohari jali majbuteder ko akala da duj aktia isis učharin tari rasizmop so si amenge ki godi em aktia so bajrol I napakjiv maškar o minjoritetoa em o hegemonistikano sasoitnipa kaskoro rezultati dikhela pe kaj nane jurisdikcia ko sa o forme tari diskriminacia.

FaLang translation system by Faboba

Од 5 Ноември 2022 достапен документарниот филм на СП БТР „Небо, Точак, Земја„ на Max TV и Max TV GO со пребарување –Видеотека

Mangava te vakerav

6-to Romano Čhavorikanoo muzikakoro festivali 
„Čhavorikano Suno 2022“ – SP BTR

6-ти Ромски Детски музички фестивал
„Детски Сон 2022„ – СП БТР

6th Romani Children's Music Festival
"Children's Dream 2022" - SP BTR

Momentalno Online

       Isi 188 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Golden Wheel - Entry Application Form

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali