Socijala

O Govermento te kerel pošukar forme suporto e romane populaciake ko vakti tari i pandemia

Problemia ki romani jekhin si beršencar. Prekal o notacie taro tereni generalno i romani jekhin džanel o forme tari protektiva em o riziko tari koronavirusi, soske trujal o informacie so isi ko mediumia  em socialno netvorko , baro numero keren pe info kampanje implmentirime ko teren taro komune em nesave NGO organizacie.

 

Prekal akala informacie taro Ministeriumi sastipaske em Instituti javno sastipa i komuna Šuto Orizari nane inficirime tari korona virusi. O alarmo si lungo vakti dendo a i akanautni situacia taro COVID 19 sikavel kaj ola si teleperavdi kategoria manuša so dživdinen bizo fundavutne šartia dživdipaske.

 

O zori si kaj sa o persone so prekal desavi funda našti notirinen pe ki agencija bukjarnipaske jail si kosle tari evindecia te oven eliminirime te šaj khuven majsig ki lista em sistemi sociqlno protektivake soske akaja forma si rersarinaja finansisko arka e familienge so trubul lenge love ko akava periodi.

 

Denede si ko jekh socio ekonomske aktia dži ko Govermenti te nakhavel pe akaja šok situacia ki romani jekhin, O faisalia te šaj nakhaven o šokia ka trubul te targetirinen sa e dizutnen konektiribaja em o manuša so kheden reciklaža em Aver bukjaren tari naformalno ekonomia . Sar so džanel pe akanaske nane antvorto taro govermento.

O komesari manušikane niamenge taro Europakoro Konsilo vakergja kaj o Roma si majteleperavdi grupa ki akaja pandemia.

Našavgja pi buti sebepi I koronavirusi,em reslja 4.8 milionia australsko dolaria ki lotaria

Jekh terno manuš tari Australia so našavgja pi buti sebepi I pandemia tari koronavirusi palo tikno vakti ki lotaria astargja 4.8 milionia australsko dolaria.

O australco so manglja te ovel anonimno , I pandemia tari koronavirusi čhivgja le ki phari situacia : našavgja pi buti a sine le trni romni em tikno čhavo , ama I baht na irangja leske o dumo em reslja te astarel bare love. I premia ki khelin Lott's Set For Life nane te lel la taro jekh drom, numa ka del pe leske 10.000 australsko dolaria ko masek ko avutne 20 berša.

 

"Kana dikhljum kaj astargjum I premia vazdingjum me romnja taro sojbe em oj počmingja te del vika. Našti sine te pakjav. Pobuter droma kontroliringjum o tiketo te šaj ovav sigurno. Na sukjam I sasti rakj. Ačhilem sasti rakj dikhindo TV em kera sine planoa , em siam sine but bahtale. Amen siem terni familia tikne čhavea em akana isi amen šukar dživdipaske” vakergja ov bašo australsko Asošijeted Oress.

 

Oleske si pendžarde salde deka si le biš berš em dživdinel ki Adelaida, Ov vakergja kaj našavgja piri buti sebepi I pandemia em akaja premia ka kerel leske finansiko siguriteto so nikana našti sine te dikhel ni ko suno.

 

„AAkana sig našavgjum mo bukjarno than sebepi o Covid 19 em akava si baro lokharipa mange , Sium sine telal baro strs ama akana sium but bahtalo. O šajdipa si akana bizo limiti em isi man finasisko tromalipa. Odova si lačhi hoš em našti sine te ovav majbahtalo. Mli romsi planirinel te kinel nevo vordon em nevo kher, na savo bilo kher, numa okova kher so amen salde šaj dikha le ko suno” vakergja ov.

Slovakia: O kherutno karantini nane funkcionalno ko romane mahale so si inficirime COVID 19, ka legaren pe ko themakere objektoa

E Slovakiakoro govermento ka legarel sa e personen so testiringje pe e si pozitiv ko COVID 19 em si taro romane mahale  so si ko kherutno karantini ka ove legarde ko themakere karantinia so akana startujngja. O eurodaputato o Petar Polak so si tari romani jekhin em membro ko krizno timi vakergja akaja decizia baši TV Markaza.

 

Ko tv raporti vakerel kaj okola so si akana nasvale em na sine siguritetno ko kherutno karantini soske isi šanse te inficirinen averen ko odola romane mahale. „Okola so testiringje pe em si pozitivno definitivno ka džan ko themakoro karantini so ka ovel majbut telal i kontrola“ vakergja o Polak.

 

O Govermento phanlja pandž lokalitetoa kote so isi paše 6.000 Roma sebepi pozitivno akti taro COVID 19 . Phanle dataja taro 8 Aprilo isi 31 inficirimi persona.

 

O zorale kontrole so dengje lenge kritika desave NGO , o ombdusmano em o phursarkerdo dizjakoro šerutno. O aktivitetoa akana ka keren len ko konteksti e buvljaripaske taro COVID 19 ko romane mahale, kote isi buteder Roma, so ko jekh sine dendi kritika em o ex reprezebto taro romane jekhina ko slovakiakoro govermentno.

 

Link: http://www.romea.cz/en/news/world/slovakia-at-home-quarantine-not-functional-in-romani-inhabited-settlements-covid-19-infected-persons-to-be-taken-to-state

131 berš sar bijandilo o majbaro filmsko komičari em majpendžardo Rom – Čarli Čaplin

Ser Čarls Spenser Čaplin, pendžardo sar Čarli Čaplin (16 april 1889 - 25 decembro 1977) isne pendžarutno britansko komičari , režiseri em kompozitori ko doba taro kalo – parno filmi.

O Čaplin si jekh taro majkreativno em majbari persona ko odova periodi.

Ko 1999 berš , I Amerikansko filmsko instituto notiringje e Čaplin sar dešto majbari muršani filmsko legenda ko sa vaktia. O Džordž Bernard Šo anavkergja e Čaplin “jekhutne genie ki filmeskiri industria”

 

O Čarls Spenser Čaplin si biamo ko Ist Street , Wolvorth , London, England . Oleskere jeria , kastar siklilo te giljavel , sine šoumenia ko Music Hall. Oleskoro dat , o Čarls Spenser Čaplin, sine vokalno solisto em akteri, a oleskiri daj I Hana Čaplin sine giljavutni em akterka so sine la artistikano anav sar Lili Harley

 

Oleskiri parababa taro o dat sine Romane darhiencar tari familia Smith, solea ov sine but barikano em lošalo trujal so palo odova kip li biografia ov ilustriringja le sar “I anatomia amaere familiarno plakareske” O jeria taro Čaplin trujal so nikana na mukhle pe tari prandin ola čhinavgje te dživdinen barabutne dži ko 1891 berš , angleder o Čaplin te pherel 3 berša.

 

Inače o sastipe taro Čaplin palo agorkeriba oleskere agorutne filmeske “I grofica taro Hong Kong” ulo but bilačho.Ko 1977 berš kana but phareste kerel sine lafi em phare phirel sine em sine ko invalidsko kolica. O Čaplin mulo bašo Krečuno (Božiko) ko 1977 berš kana sine le 88 berša , ko leskoro kher  ko Korsie sir Veve , ki Švajcaria.

 

O Čaplin sine parume ko limoria ko Korsie sir Veve ki Švajcaria. Ko 01 marto 1978 berš oleskoro trupo sine čordo taro duj bibukjarne emigrantoa, o Roman Vardas tari Polska em o Gančo Ganev tari Bugaria so mangle te len love tari I familia Čaplin.

 

Numa I mangin propel lenge. O čora sine astarde , o trupo sine arakhlo ko pašipa taro Ženevsko devriali , deš thaj jekh kurko palo odova sar čorgje le, Palo odova oleskoro trupo sine parume telal paše duj metria betony, manginaja te šaj ma te čorelpe aver drom oleskoro trupo.

FaLang translation system by Faboba

Од 5 Ноември 2022 достапен документарниот филм на СП БТР „Небо, Точак, Земја„ на Max TV и Max TV GO со пребарување –Видеотека

Mangava te vakerav

6-to Romano Čhavorikanoo muzikakoro festivali 
„Čhavorikano Suno 2022“ – SP BTR

6-ти Ромски Детски музички фестивал
„Детски Сон 2022„ – СП БТР

6th Romani Children's Music Festival
"Children's Dream 2022" - SP BTR

Momentalno Online

       Isi 221 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Golden Wheel - Entry Application Form

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali