Socijala

E Europakoro kriso manušikane niamenge vazdingja akti mujal i Srbia soske na del suporto e majteleperavde kategoria manušenge bašo maripa mujal i koronavirusi.

E Europakoro kriso manušikane niamenge vazdingja akti mujal i Srbia sebepi riziko ko telepraviba e manušengere niamenge mujal o Roma so dživdinen ki naformalno mahala Čukarička šuma ko Beograd.

 

Ki akaja mahala isi 70 romane familie so si taro 1999 berš em avile taro Kosovo bizo fundavutne šartia dživdipaske – bizo pani , struja em ko gunoj. Ko šartia tari pandemoa akala dizutne si mukhle korkoro peste.

 

Palo nekobor kerde aktia i Inicijatova A11 te animirinel e srbiakere gpovermente te keren akcie, ola sine prinudime te mukhen akti dži ko Europakoro kriso manušikane niamenge so roden te len pe aktia mujal i Srbia soske na kerel nisave akcie.

 

E Europakoro Kriso palo akava rodarippa klar sikavel kaj ki akaja mahla isi realno riziko em namanušikane šartoa , thaj peraven sako akti o Roma te džživdinen normalno sar sako manuš.

Amnesti Internejšnal kritikujnel so phanena pe o romane mahale ki BVugaria em Slovakia , sar konsekvenca taro COVID 19

O bugarsko em slovakiakoro legaripa čhivgjejekh numero romane mahale telala karantini notacijaja kaj odova si sebepi protektiva sastipaske em siguriteto. O Amnesti Internejšnal vakerel kaj trijal o Govermentia so našti den alibi akale kanonege si lenn legitimno targeti em proporcia em nane diskriminacia, ama ako nane fakti odova si pohagiba manušikane niamenge.

 

Prekal olengoro rodaripa o institucie na resle te arakhen optimalno šartia e romane familienge so dživdinen ko odola romane mahale o artiklia so ka keren lenge protektivs, em na resle te keren akcepcono tretmani sar so si pani, kanalizacia, hajbe artiklia higienake em sastipaskiri protektiva.

 

Ki sasti Europa, o Roma si majmarginalizirimi jekhin. Ki Slovakia em Bugaria but romane familie dživdinena ko čorolipa but tikne khera em nalegalno mahale bizo pani, em elektrikani energia. O Roma ko jekh si marginalizirime em diskriminirime ko sa o umalja taro sadživdipa, tari edukacia sa dži ko sastipe em buti.

 

Link: http://www.romea.cz/en/news/world/amnesty-international-criticizes-closures-of-romani-settlements-in-bulgaria-and-slovakia-as-part-of-covid-19-response

Ka irannel pe li o tromalipa pali i korona?

Paše sa o thema ki lumia sebepi o lende konsekvence baši korona virusi em čhinajbe olakere buvljaripaske teleperaven pe o manušikane niamia ,, o demokratsko aktia, em del ape pučiba sar ka ovel I demokratia palo irame lokharibaskere aktia , ka ovel li sa sar angleder  jail desave niamia ka našavgjoven?

 

O kherutne analitičariac esapinena kaj odova athinela taro duj elementia . kapacitetoa taro legarutne em I mangin taro demokratsko legaripa em I svesnost ko dizutne olengere niamia em o mangipa so rodena.

 

Prekal o kerdo rodaripatari sasti gind implementirime palo rodaripa taro amerikansko Nacionalno demokratsko instituti NDI persi masek, 4,5 procentoa taro anektirime ki Makedonia dikhen sar majbaro problem ko manušikane niamia , demokratia, tromalipa , a angleder si o rpoblemia sar so si ekonomia, standardi , kriminali em legaripa e jurisdikciaja.

 

Ko jekh kana ka lokharen pe o aktia so notiringje saste savore em europsko thema. Nesave počmingje te tiknjaren o restriktivno aktia so angel en, so odola da sine len presia ko manušikane niamia. Odoleske o germansko kancelari Angela Merkel so kergja o konsekvence persi masek e germansko dizutnenge bičhavgja mesažo kaj saste havel olen ems i phareste e manušenge te chiden pe taro “ple niamia” sar so si tromalo phiriba em dromaripa, ama akana si importantno te tiknjarel pe o numero taro manušikane viktimia.

 

Link: https://www.slobodnaevropa.mk/a/%d0%ba%d0%be%d1%80%d0%be%d0%bd%d0%b0-%d0%b4%d0%b5%d0%bc%d0%be%d0%ba%d1%80%d0%b0%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b0-%d1%81%d0%bb%d0%be%d0%b1%d0%be%d0%b4%d0%b0-%d0%bf%d1%80%d0%b0%d0%b2%d0%b0/30566440.html

22 April – Dive tari memoria ko viktimia taro holokasuti , genocide em aver viktimia taro fašizmi ko Dujto Lumiakoro maripa

Dive tari memoria ko viktimia taro holokausto , o genocide em aver viktimia taro fašizmi ko Dujto lumiakoro maripa si ancionalno baro dive ki memoria ki Srbia. So notirinela sako berš ko 22 Aprilo ems i legarde ki memoria majšerutne taro Srblie, ama em taro Roma em Jaudie, masovno  terori ko vakti taro dujto Lumiakoro maripa ko nacizmo ko fakti taro formiriba Biathinali them Hrvatska em okupirimi Jugoslavia.

 

O datumi si lendo soske ki rakj maškar 21 thaj 22 aprilo 1945 berš , duj grupe taro pobuter taro 1000 logorašia ,amgle te phagen I barikada ko konc logoro Ustaša, Jasenovac, majsaste ko logoria Donja Gradina em Kozara taro NDH. Salde 100 ačhile dživde.

 

Ko maškar taro april 1945 berš o ustašia mangen sine te džan peske taro kampo , konektiribaja te keren em likvidacia e logorašengoro. Paše 600 taro sa 1.073 phanle so sine dživde kergje atako e čuvarenge ko Ustaši em počmingje te keren probivi kote so olendar salde 91 ačhile dživde.

 

O javer 473 logorašia na lele than ko akava deblokada sebepi so sine nasvale em kišle, sine mudarde em tharde barabutne ko kampo. Ko odova dive kergja pe rodaripa em ko logori Kozara , o bukjarno kampo ki diz Jasenovac. Taro 167 logorašia, 11 ačhile dživde . O partizania khuvgje ko kampo ko starti taro maj 1945 berš.

 

Prekal izraelsko asociacia  Jad Yours mudarde sine 500.000 Srblie, paldime 250.000, a 200.000 sine katolikia, a mudarde ko jekh sine em 90.000 Roma em 30.000 Jaudie.

 

Link: https://sr.wikipedia.org/sr-

FaLang translation system by Faboba

Од 5 Ноември 2022 достапен документарниот филм на СП БТР „Небо, Точак, Земја„ на Max TV и Max TV GO со пребарување –Видеотека

Mangava te vakerav

6-to Romano Čhavorikanoo muzikakoro festivali 
„Čhavorikano Suno 2022“ – SP BTR

6-ти Ромски Детски музички фестивал
„Детски Сон 2022„ – СП БТР

6th Romani Children's Music Festival
"Children's Dream 2022" - SP BTR

Momentalno Online

       Isi 135 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Golden Wheel - Entry Application Form

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali