Socijala

O Roma tari Utarali Makedonia majphareste resent e pukjinen pire smetke

O procento taro Roma so ko vakti tari pandemia e Covid 19 tiknile lenge o prihodia ki Utarali Makedonia si 59 , diferencijaja taro regionalno proseko so si paše 50%

O bajraripa e prihodengoro si paše 1%.

Sakone dujto Romeske ko Paščimalo Balkani ko vakti tari pandemia e Covid 19 tiknile o prihodia a o butipe taro Roma (64 %) darana kaj ka nađaven piro bukjarno than ko avutne 12 masekoa.

Sako dujto romano čhavo si leske o on line edukacia pophare nego te džal fizički ki škola a trin taro štar čhave ma sine lenge dendo suporto ko vakti tari on line edukacia , sar taro olengere da nastavnikia, agjaar em taro  olengere školsko amala.

Akava si kotor taro rezultatia taro rodaripa so sine prezentirime ki regionsalno konferencia ko socioekonomikano presia taro Covid 19 upral o Roma taro Paščimalo Balkani ki organizacia e Proektoa baši integracia ko Roma ko Konsilo regionalno kolaboraciake (SRS).

Baš I edukacia em o bukjarnipa si duj faktoria so I pandemia majbut reflektiringja pe ki akaja populacia.

 

Link: https://360stepeni.mk/romite-vo-s-makedonija-najteshko-plakaat-smetki-od-site-romi-vo-regionot/

Slovakia: O Lunik IX - agorutno europakoro geto

Lunik IX dizjakoro  kvarti ko paščimalo kotor e dizjake Košice so si kerdo ko 1979 berš kana sine peravdo o angluni mahala kote sine Roma ama taro tegani o numero e Romengoro barilo trin droma.

Odova bibahtalo kotor tari I dz si anavkerdo akana sar “agorutno europakoro geto” jail “ I ladž e naciakiri”- O svedokia vakeren kaj maškar o purine oblakoderia isi kombinacia tari khand taro thovde gada em I khand tari I kanalizacia. O jorgania humlavde ko balkonia  ko oblakoderia so si taro 1970-to berša nane renovirime.

Uzal o purine oblakoderia em češme bizo pani isi kablia so o Roma nalegalno phanena pe ki struja taro bandere.

O Lunik majanglal sine stacionirimo trujal I deponia isi Roma ko jekh than majbuteder ki Slovakia. O sastipe si ko majtreluno nivelo , isi nasvalipe sar so si hepatit , diarea, šuga thaj meningitis a o bibukjarnipa resela 90%.

 

 

Storia taro Niš so phagela o ile: I tikni Zejna (10) sako dive olakoro dat bešavkerela la ki školsko klupa

I tikni Zejna Asanovič si sikli taro štarto klasi ki FŠ „Radoje Domanovič“ an o Niš. Oj taro pire vrsnikia si diferentno odoleas so si nasvali tari atrofija taro telune ekstremitetoa . I Zejna našti phirela a dži angleder duj berša na sinela ni invalidsko kolica. Olakoro dat ko vasta anela la sine ki škola thaj bešakerela la sine ki klupa a pali škola lelea sine tari škola em legarelala sine la khere.

Oj nikana našti khelel pire amalikencar em te džal ki ućinka . Palo o školsko zvono kana o čhave lošale ikljona sine ko odmor  ki školsko avlin i Zejna majodoriga ačhola sine ki učilnica em našti sine te ikljol.

Kana prependžargje o problemi oj reslja špersonalno asistenti so ka del la suporto ko sikljojbe. Akana sar so vakerela oj tami lake i majšukare amalinka.

Akana i Zejna ikljola ko baro odmor thaj siklili te phirel e količkaja so sine lake donacia tari Federacia taro osnovcia, srednoškolcia thaj Roma studenzti  - FROS.

 

Link: https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/649305/mala-senja

Niš, Srbia: Nikana pobuter romane konsiliaria, ama o romane problemia panda nae faisalkerde

Baro numero membria tari romani jekhin so majbut olendar dživdinena ko romane mahale an o Niš a odola si o majbare 5: Beograd mahala, Stočni Trg, Crvena Zvezda, Jevresko maalo thaj Bulevar 12 februar,

O Roma taro Niš arakhen pe pobuter problemencar, a odola si:

-butikeriba (Paše 90% taro Roma si bizi buti ),

-kherutnipa (ni jekhe romane mahala nane la DUP),

- edukacia (segregirime škole, gradinke e romane čhavenge, I statistika sikavela kaj barabutno numero taro čhave ko gradinlke, o Roma džana salde taro 5 dži ko 7%),

- Socialno problemia,

-sastipaskiri protektiva…

Dela pe o pučiba so keren o romane reprezentoa an o dizjakere funkcie  thaj ko komunakere paralmentia te faisalkeren akala problemia_ Prekal o notacie šaj te anel pe konkluzoia kaj odola Roma na keren khanči e Romenge.

Šaj li te del pe o pučiba soske nane  nisave efektia ko faisalia e probelemnge tari I romani jekhin:Soske salde o NGO sektori inicirinela te anel pe Lokalno akciono planoo te keren detalno regulativno planoa ko romane mahačle. Soske o baro numero romane avtoritetoa na angje trampe ko lokalno parlamentoa ko lačhariba e situaciake e Romane jekhinake?

 

Link: https://romaworld.rs/nikad-vise-romskih-odbornika-ali-problemi-roma-se-i-dalje-ne-resavaju/

FaLang translation system by Faboba

Од 5 Ноември 2022 достапен документарниот филм на СП БТР „Небо, Точак, Земја„ на Max TV и Max TV GO со пребарување –Видеотека

Mangava te vakerav

6-to Romano Čhavorikanoo muzikakoro festivali 
„Čhavorikano Suno 2022“ – SP BTR

6-ти Ромски Детски музички фестивал
„Детски Сон 2022„ – СП БТР

6th Romani Children's Music Festival
"Children's Dream 2022" - SP BTR

Momentalno Online

       Isi 290 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Golden Wheel - Entry Application Form

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali