Socijala

3-to Decembro – Internacionalno dive personenge invalidetoa

O 3-to Decembro notirinel pe sar Internacionalno dive personenge invalidetoa. Akava dive si akcentirime sar zaruripa thaj problemia so isi len thaj so arakhen pe o persone invalidetea.

Numa sar so vakerena but asociacie, NGO , unie e personenge hendikepoa  - nane but salde te notirinen pe salde jekh dive em I sama so akala persone si jekh a jekh avere manušencar. Odova trubul sako dive te ovel kotor taro manušeskoro sasoitnipa. Akala persone majbut rodena egaliteto , korkoroutno dživdipa thaj funkcioniriba an o sasoitnipa. I terminologia persone invalidetea đaj notirinela but diferentno situacie: taro tikne pharipa ko sikljoviba, sikavde intelektualno bariere, psihijatrisko teleperaviba, hronično nasvalipa thaj  aver.

Prekal o informacie tari Lumiakiri sastipaskiri organizacia (SZO), pobuter tari jekh milijarda manuša an I lumia dživdinen nesave hendikepoa. Akava si paše 15% tari lumiakiri populacia.

2-to Decembro – Internacionalno dive taro robora

Avdive 2 Decembro notirinela pe o Internacionalno dive sar čhinavgja pe o robora, dive kana sine kerdi I Konvencia taro Unime Nacie te čhinavel pe o kinobikiba manušencar ,eksploatacia e prostituciake taro avera (rezolucia 317 (IV) taro 2 Decembro 1949 berš tari rig e Generalno khedipaske ko Unime Nacie.

„Milionia manuša an I lumia konektiribaja thaj čhave si legarde sar robora an o akava modernikano vakti thaj majbut nane politikani solucia te del pe suporto te šaj ikljovel pea kale situacijatar” akcentirinena o ekspertoa ko UN  so keren aktiviteto e modern formenge taro robia thaj kinobikiba manušencar thaj čhavencar.

Majhari 20.9 milionia manuša si čhivde telal modernikane forme ko robia  a majbaro kotor olendar si džuvlja thaj čhija, notirinel pe ko raporti taro UN.

„Trujal akava 168 milionia čhave keren buti , thaj jekhvaš olendar si len part buti. Agjaar teleperavena piro sastipa, majbut keriba buti ko rudnikia thaj kamenolomia” dopherdo si ko akava raporti. Milioni čhavenge an I lumia so čordo o čhavoripa. Soske si “viktimia tari seksualno eksplotacia thaj zorea butikeriba”

Srbia: Socialno kartice – 22.000 manuša ačhile bizo socialno, majbut okola so keren buti sar khediba plastično gunoj

Šov e masekonge taro o momenti akana angja pe socialno karta , bizo socialno lovengiri arka ačhile paše 22.000 manuša. Taro resorno ministeriumi vakerena kaj akava si rezultatiu tari fer hulavipa love . O NGO rodena notacia kobor si akava kanonikane e karticencar soske sar so vakerena angja dži ko nafer eliminacia okola so lena sine socialno  a majbut okola so si čorole thaj marginalizirime.

Ko than te keren siguriteto e manušenge kaskere diferemntno manušikane problemoa angje olen ko but phari egzistencia , I implementacia taro sistemi e socialno karticencar mukhlja butederen bizo socialno love , vakeren tari Inicijativa A11.  Ki jekh lokalno komuna an I Srbia ko duj romane mahale , 90% taro manuša si ikavde taro sistemi e socijalno protektivake soske keren sine buti ki neformalno ekonomia , kote khedena sine sekundarno surovine  so sine lenge sar šerutno butikeriba  trujal o socialno kote len sine paše 85 eura” vakerel o Danilo Čurčič tari Inicijativa A11.

„E manušen na sine nisavo forma te šaj reagirinen ka ande decizie te čhinaven lenge o socialno . Neko sine informirime , ama ni jekh kobor so džana na reslja leske dokumenti kaj ka oven ikavde taro socialno arka”, vakerela I Andrea Čolak taro ERRC

 

Link: https://rominfomedia.rs/2022/11/30/socijalne-karte-22-hiljade-ljudi-ostalo-bez-pomoci-na-udaru-sakupljaci-sekundarnih-sirovina/

Italia: Štar policajcia so si došperavde baši kerdi torutura upral jekh Rom, a ko jekh dengje hohavne faktia ko vakti taro dende notacie

Štar policajcia so sine telal o rodaripa palo kerdo incidenti kana kergje ola rodaripa e khereske angleder duj thaj jekhvaš berša ki šerutni italiansko diz  kana jekh 36 beršengoro Rom pelo ki koma em akana arakhen pe anglal kriseskoro akti kaj mangle te keren mudaripa, dejbe hohavne informacie thaj tortura.

O Hasib Omerovič so si kašuko sar so bijandilo reslja dći ko seriozno ratvarina  ko 25 juni 2020 berš kana sar so ola vakeren “pelo korkoro” taro učibe 9 metria prekal o džami taro oleskoro kher  ko vakti kana I policia kergja nakanonikano rodaripa oleskere khereske.

O Omerovič avdidve da si panda ko hospitali tari neurološko rehabilitacia ko hospitali baši intenzivno sasljaripa ki koma , notiringja persi kurko o ERRC . Sar antvorto ko deputateskoro pučiba e italiakere vice  ministere Ricardo Magi an I konekcia bašo progresi dži kote si o rodaripe ko lende konsekvence nujal o policajcia, o themakeoro sekretaro Nikola Molteni taro Ministeriumi andrune bukjenge an I Italia  ko 18 novembro d dengja antvorto kaj o Kriso ko Rim “vazdingja došperavibaskoro akti bašo deiba hohaven raportoa  ko vakti tari službeno butikeriba thaj mujal I tortura , deliringa mobilno timia ofsea ki romsko policia  so si konektirime akale rodaripaja”.

 

Link: https://romea.cz/en/world/italy-four-police-officers-charged-with-torturing-a-romani-man-and-then-lying-during-the-investigation

FaLang translation system by Faboba

Од 5 Ноември 2022 достапен документарниот филм на СП БТР „Небо, Точак, Земја„ на Max TV и Max TV GO со пребарување –Видеотека

Mangava te vakerav

6-to Romano Čhavorikanoo muzikakoro festivali 
„Čhavorikano Suno 2022“ – SP BTR

6-ти Ромски Детски музички фестивал
„Детски Сон 2022„ – СП БТР

6th Romani Children's Music Festival
"Children's Dream 2022" - SP BTR

Momentalno Online

       Isi 278 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Golden Wheel - Entry Application Form

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali