O prezidento e republikakoro o Zoran Milanovič ko paraštuj ko Imotski lelja than ko notiriba 31 berš taro fundiriba e 115-to brigada taro BB Imotski, Ov komentiringja piri eratutni notacia e Romenge thaj e klimake.

„Na kergjum maripa salde jekh drom te arakhav o baripa em amalipa e Romengoro kana ola si ko pučiba. Vakergjum kaj o Roma si čora? Jali buvljarav sine stereotipoa? Džanena koj čorel ki akaja them , a koj čorela sastrna. Me vakergjum kaj o Roma čorena? Te vcakerav kaj o Roma si doktoria bašo nauke?  Pa me da na sium doktori palo nauka. Soske rodel o Kajtazi jertisar?

Rajo Kajtazi miro avgo pučiba dži tute si. Dali sian tu Rom, aj te randa hari em te roda kobor ov čače si Rom?” vakergja o Milanovič.

„Ov buut šukare džanela kaj džanav ko si ov thaj sar amen kera sine kolaboracia thaj so rodela sine mandar . Udžarav sine olestar odova so vakergjum erati, bizi nisavi mangin te teleperavav e Romen, Na kainava man thaj na džanav soske te jertisarav man . Me bariljum e Romencar Ko si ov te vakerel kaj me nekaste diskretiriinav . Ov neka rodel jertisar soske ov odoleske lela love. Čače baro bezobrayluko lestar. OO Roma keren akaja buti. A na vakergjum kaj o Roma čorena. So ulo an I Kroacia sar o Kajtazi si lengoro reprezento So kergja ov e Romengeko socialno aspekti ki edukacia? So kergja ov e Romenge. Ov kergja salde peske., Te lipara kaj o deputati o kajtazi ko štartodi komentiringja I notacia taro Milanovičlbašo Roma so vakergja o president na valjani te stereotipizirinel thaj odole notacijaja teleperavgja sa e romen  jekhina.

Link: https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/jesam-trebao-reci-da-su-romi-doktori-znanosti-dosta-tog-prenemaganja-kajtazi-pitanje-je-li-on-uopce-rom-15228969?fbclid=IwAR1ZKnVQAotLGHKWiJJA0tzDtBZ0HQmyzovPeTkjF05biUUgGOwaD2Gb-DA

Bizi diferenca si li buti ki industria, hospitaloa jail zanatia- o nanipa bukjarne  si baro problem . Olengoro avipa so aven taro avera thema na funkcionirinela sat so ola planirinen sine . Akana trubul reforma ko kanoni baši migracua hramosaren o mediumia.

Šaj sine te ovel lačho hajbaskiri večera”Ka ovel sofra tumenge da” vakerel o gazda taro jekh restoranti “ ama bibahtake nane amen kuvari”

Akava nane šala . Ki sasti Germania nane but kuvaria , asistentnia kuvareske, kelneria. O bukjarne naneproblemi salde ko turističko branša.žTrenoa na paldena soske nane ni mašinovozačlia. Ko aeroportoa o kuferia khedena pe soske nane bukjarne so ka redinen o kuferia, ko siguritetno punktia o manuša nervirinen oe, soske o redia si but bare em na resena dži ko aeroplanoa . O gartewnia iranena e jerien soske nane but baro personali taro vospitačke.

Link: https://rominfomedia.rs/2022/07/27/nemacka-trazi-radnike-priliv-iz-inostranstva-ne-funkcionise-kao-sto-se-zamisljalo/