Socijala

Rom siklo sebepi kerdo feleri so džal sine ki specialno škola ki germania, o kriso angja deczia te pukjinel pe leske lovengiri kompenzacia

O kriso ko Keln, germania angja decizia kote o 21 beršengoro Nenad. M. so si tari Srbia thaj si Rom ka pukjinel pe leske lovengiri kompenzacia.

Ov 11 berša prekal feleri džala sine ki speciajlno škola ki Bavaria - Germania čhavenge so si phare ko sikljojbe. Ov džanela sine salde srpsko em romani čhib.

Kana ola selingje pe tari Bavaria ki Rajna Vestfaliua o Nenad sine legardo ki škola kote si mentalno retardirime čhave bizo te kontrolirinen oleskere mentalno kapacitetoa. Akana i prokraina Rajna vestfalia ka trubul te pukjinel kompenzacia aso olengiri procediralno feleri.

O Nenad palo 11 berša edukacoia ko "spec škole" reslja šajdipa te džal ki normalno škola kote so agorkergja la ko 2016 berš prosekoja “1,6” (kote o “1” ko germaniakoro edukaciakoro sistemo si majuči ocenka. )
I Asociacia Mittendrin seljaminkergja akaja andi decizia taro kriso. „O akti e nenadea nane izolirime thaj isi aver da egzamplia" vakergja i direktorka tari akaja asociacia Eva Maria Toms.
O našaviba ko love bukjakere sar konsekvenaca si notirime kaj si 40.000 eura soske i škola agorkergja la but majpalal, thaj o post trauma si notirime sar ekstra 20.000 eura.

O Kriso panda na angja i suma so trubul te ovel pukjime thaj odova ka ovel notirime sar javer kriseskoro akto.

Link: http://rominfomedia.rs/romski-ucenik-poreklom-iz-srbije-greskom-pohadao-specijalnu-skolu-u-nemackoj-sud-presudio-u-njegovu-korist-ima-pravo-na-novcanu-nadoknadu

O Roma tari Grcia

I romani nacia ki Grcia jali Grčko Rom (grčko: Ρομάνι / Ρομά) anvakerde sar Erlides (grčko: Ερλίδες), Ciganoj (grčko: Τσιγγάνοι), Atiganoi (Αθίγγανοι) jali panda majbilačhi forma sar Gjuftoi (grčko: Γύφτοι). O numero e Romengoro ki Gorcia notirinel pe kaj si paše 300.000. Ko 8 Aprilo 2019 berš e grciakoro govermento vakergja kaj o numero e Romengoro ki Grcia si paše 110.000.

I historia e Romengiri ki Grcia legarel pe taro XV veko . O anav Rom (Gyftos = Γύφτος), sine desavo drom istemalkerdo e romane naciake so majanglal sine dendo lenge taro Grkia so si le ilustracia kaj si ola taro Egipet.

Aso olengoro nomadikano stili dživdipaske ola nane koncetririme ko desavo notirimo geografsko regioni numas si hulavde ko sa o riga e themake. Buteder taro Grčko roma si hristiania so keren romane jali grčko lafi. Pobuter taro Roma so dživdinena ki Paščimali trakia si deklaririme sar muslimania thaj keren o jekh a jekh o romano dijalekti.

O Roma ki Grcia dživdinen ki sasti teritoria e themake majbut ki periferia e dizjenge . Majbaro centro taro Romano dživdipa lo Grcia si Agia Varvara so isi but sukcesiali romani jekhin thaj o Ano Liosia kote oj si hari počoroli. Ola ko majbaro egzamplia ikeren pire adetia thaj tradicia.

Buteder taro o Roma si hristiania thaj lele grčko identiteti (čhib em anava) a potikno kotor olendar si muslimania Roma koncetririme ki trakia thaj akceptiringje majbut e Turkiakoro identiteti.

O grčko Roma si pendžarde prekal olengiri mangin prekal i zurla thaj i davulia thaj i muzika so avela tari Izmir. Akaja muzika si lungo vakti popularno maškar o Roma thaj o Jaudie.

Pendžarde Roma tari Grcia si: Manolis Angelopulos - giljavutni, Paola Foka- giljavutni, Kostas Hacis - muzičaro, Irini merkuri - giljavutno, Hristos Pacacpglu - grčko internacionalno fudbaleri, Vasilis Saleas -klarinetisti, Sotis Volanis - giljavutno, Gorgjos Jakumakis - fudbaleri thaj avera.

 

Sako zavisniko ka lel piri terapia ko than okote so dživdinela

O zavisnikia ki poliklinika Čair, ki mahala ko Čento , ko Gjorče Petrov, ko Šuto orizari em ko hospitali ko Bardovci.
Aso o plani o Ministeriumi sastipaske sako pobari mahala ka kerel te ovel terapia bašo paše šel zavisnikia.

O ministero Venko Filipče na pomukhela anglal o kritike kaj vakergja kaj kotor taro zavisnikia tari Kisela Voda ka čhiven olen ki poliklinika Jane Sandanski ko Aerodrom.
Akale planea o zavisnikia nane te len la pea i terapia numa ka ovel lenge dendi anglal o doktori.

O Filipče akaja idea dengja la aso o thema tari Europakiri Unia. I mangin si leske o zavisnikia te na oven marginalizirime thaj getoizirime.

Sa dži kote na ovel aktivno akava plani i policia ka arakhel o klinike so ka oven len asavke pacientia.

O Skopje rekorderi ki Europa prekal hardžiba o pani pijbaske - 640 litria ko dive

O makedonica ko beršeskoro nivelo hardžinen pobuter pani tari Slovenia, Bosna thaj Hercegovina, Bugaria thaj Kosovo barabutne!

Aso o informacie taro Eurostat hardžinel pe 118,2 m3 pani ko manuš, so keren len rekorderia ko regioni paše 323 litria pani ko manuš ko dive.

Majbut hardžimo pani ko Skopje ko agorutne deš berša sine registririme ko 6 avgusto 2017 berš, kana aso i kontrola tari dizjakoro panjengoro netvorko sine hardžime barabutne 353.558 m3, so si paše 640 litria pani ko manuš.

Maksimalno hardžiba pani prekal o beršaaso o info taro JP "Vodovod i Kanalizacia Skopje si akaja:
2018 – 22 juli        320.338     m3/dive jali 582 litria ko manuš
2017 – 6 avgust      353.558    m3/dive jali 642 litria ko manuš
2016 – 13 juli        326.504    m3/dive jali 593 litria ko manuš
2015 – 22 juli        329.721    m3/dive jali 599 litria ko manuš
2014 – 8 juli          320.939    m3/dive jali 583 litria ko manuš
2013 – 6 avgust       331.169    m3/dive jali 602 litria ko manuš
2012 – 9 juli           337.945    m3/dive jali 614 litria ko manuš
2011 – 14 juli         335.185    m3/dive jali 609 litria ko manuš
2010 – 16 avgust      327.221    m3/dive jali 594 litria ko manuš
2009 – 29 juli          311.352    m3/dive jali 566 litria ko manuš

Aso o informacie taro Eurostat bašo kobor si hardžime pnai ko sistemia prekal jekh manuš , majbut 94 m3 ko beršeskoro nivo hardžinena i Grcia, a majhari o Romancia 25,1 m3 pani ko berš.

Trao JP "Vodovod i Kanalizacia" Skopje vakeren pire klientenge taro Skopje ko nilaeskoro periodi o pani te istemalkeren le racionalno ko kher thaj ma te hardžinen le te prskinen panjea olengere avlina, droma, parkoa bazentia khere thaj aver.

 

FaLang translation system by Faboba

Mangava te vakerav

Momentalno Online

       Isi 71 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali