Socijala

Ko si o Gani Rama, Rom so sine mudardo ko centro e Prištinake?

Persi savato o gani rama Rom, so buteder berša dživdinela sine ki germania Gotingen sine mudardo ko centro e Prištinake . Ov sine brutalno mardo taro Nedžat Blakori etinkano albanco so akana si došakerdo aktea- mudaripa.

O 45 beršengoro Rama Gani sine arkhalo phare ratverde ko nakhiba sar tunelo ko kompleksi "Bil Klinton" ki Priština.

O Gani ko vakti taro konflikot ko Kosovo 1999 berš našlja ki Germania tari dar kaj kerel sine kontakto e Srbliencar.
Ov odori zapendžargja ple akanutne romnja kasaja sine le 5 čhaja.

Palo 11 berša ki Germania sine deportirime palal ko kosovo . Aso o Romano NGO oleskiri deportacia sine phari em sine ekonmski but čorole bizi egzistencia.
thaj daravina kaj ka ovel mudardo kaj ka ovel arakhlo,em mardo nekobor droma.

Trujal so ov akala daravina notiringja ki policia ni jekh na kergja leske protektiva,

Ov panda jekh drom gelo ki Germania numa na ačjilo em anglal te deportirinen le pelo phare nasvalo tari tuberkoloza em ačhilo ko hospitalo. Numa oleskiri romnji em o čhave sine deportirime, a akana sasljilo oleste da irangje le palal ko Kosovo.
Sine le pšhari egzistencia bizi buti.
Kana po trinto drom eoleskiri romni em o 5 čhija gele ki germania kote kergje sa em ačhile.
O sastipa taro Gani sine but pharo soske sine korkoro.
Sebepi so našti sine korkoro te dživdinel ov palem gelo ki germania.
Numa ko april 2017 berš sine irame pak ko Kosovo.
Ačhilo korkoro bizi pi familia so sine upre em o persi savato sine brutalno mardo em mudardoki priština . Soske si mudardo o motivoa i policia panda na džanela.

Link: https://insajderi.com/kush-eshte-gani-rama-personi-qe-u-rrah-per-vdekje-ne-qender-te-prishtines/

Upreder 70.000 dizutne an i makedonia si len salde duj - trin hajba ko kurko

Aso i "Banka hajbaske - Makedonia" thaj o proekto " BCC efekto" suportime tari EU so aso o kanoni ilustririnela i informacia kaj

70.000 makedonsko dizutne si len salde 2 jali 3 hajba ko jekh kurko, a upreder 12.000 toni hajbe frdena pe ko depionie.

„I aktivno grupa kergja aktiviteto dži ko agor taro mart 2019 a buti realiziringje ko deš bukjarne sesie so resle akcepcie te da propozalo - kanonikane faisalia ki aktuelno tema o ačhavdo hajbe te del pe personenge em familie taro socialno riziko sa okolenge so nane len hajbaske.

Na troman improvizacie ko sar ka del pe godi tari jekh rig te legarel o PR prekal humano aspekto a aver rigatar te peraven pe e dživdipaskere parametria so sako kamel hajbaske a majbut o čorole famile.

 

O Skopje notirinel 56 berša taro katastrofalno phuvjakoro tinaniba ko 26 juli 1963 berš

E phuvjakoro tinaniba ko Skopje taro 1963 berš sine zoralipaja taro 6,1 digria, so sine ko Skopje ki teganutni Socijalistikani Republika Makedonia , sar kotor tari teganutni SFR Jugoslavia , so ko 26 juli 1963 berš mule 1.070 manuša, a ratvarde sine maškar 3.000 thaj 4.000 manuša , a pobuter taro 200.000 manuša ačhile bizo khera. Paše 80% tari diz sine zijankerdo.

E phuvjakoro tinaniba so sine registririme zoralipaja taro 6,1 ko momentalno basamako aso o zoralipa (so si ekvivalentno ko 6,9 digripa aso o Rihter), sine ko 26 juli 1963 berš ko 05:17 prekal lokalno vakti ko Skopje.
 
O inteziteti sine 20 sekundia thaj astardo majbut sine o regioni tari len Vardar . Ko jekh sine em majtikno tinanibaskiri seria so sine sa dži ko 5:43 o časo.

Ko roko taro nekobor divesa palo phuvjakoro tinaniba , 35 nacie rodingje taro generalno parlamento ko Unime Nacie te ovel ki agenda o Skopje, suportoske.
Odova suporto sine ki forma taro love, , medicinsko, inžinersko timia thaj odola timia sine akceptirime taro 78 thema tari sasti lumia.

Youtube:

O Finsko Roma sar o aver da Fincia sine ko fronti ko periodo 1939-1945 berš

Monumento bašo mule Roma ko maripa ko periodo 1939-1945 berš ko limoria taro Hietaniemi ko Helsinki si majpakjavutne jekhutno ki lumia so si vazdime sar respekto premal o Roma so lele than ko mariba.

O monumento sine barabutne kerdo taro finsko Roma thaj o veteransko organizacie thaj Nacionalno konsiloskoro ofiso bašo romane bukja RONK suportoa tari i them em i khangiri.

O umetniko Heiki Haivajoja dizajniringja thaj kergja o fundamento e monumentoske so si kerdo taro bara taro Termakoski thaj o phago tkrlako so ilustririnel o phago dromaripa. Ko bar funda si hramosardo ki finsko thaj romani čhib " Ko lipar - memoria e Romenge so mule ko mariba taro 1939-1945 berš".

Ko 1997 berš, barabutne inicijativaja taro finsko romane organizacie thaj o RONK ko Ofiso sine kerdo utsavalkeriba taro romane soldateskere veterania.

Sar organizatori e utsavalkeribaske sine o ministeri avrutne bukjenge Tarja Halonen, so ko 17 oktomvri 2003 berš sar presidento e themake thaj sine notirime akava monumento ko limoria ko Hietaniemi te šaj kerel pe notacia e romane veteranenge so mule ko vakti kana sine o maribe.

Pobuter taro 300 Roma lele than ko kontinuirimo mariba kotar so 60 olendar sine lenge dendo ordeno sar heroia.

O mariba ko jekh kergja presia e Romenge taro aver da faktoria . Upreder 30 % tari romani populacia ki Finska dživdinena sine ko regioni tari Carelia thaj sar rezultati taro mariba paše 1.000 Roma ola mukhle ple khera bizi šansa te šaj iranen pe. Palo egzistencia em te arakhen peske khera o Roma sine legarde sakote ki Finska majbut olendar bizo themakoro suporto sar o aver da manuša taro regionia tari Carelia.

FaLang translation system by Faboba

Mangava te vakerav

Momentalno Online

       Isi 100 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali