Socijala

„Deutsche Welle“: Bajrola o procento taro Makedoncia so džana peske ki Germania

O numero taro makedonikane themutne so džana ki Germania te ačhoven bukjaja taro berš ko berš palem bajrola , havljarel o "Deutsche Welle" , iranibaja ko informacie aso germansko ofiso statistikake.

Premal o informacie taro 2018 berš lo alaka europakiri them pli baht rodingje 18.478 makedonikane themutne , kotar so 7.812 na irangje pe naplal ki pli them.

Ki paralela anglutne 2'17 berš o neto numero okola so ačhile te keren buti em te dživdinen ki Germania si bajrardo bašo 30 % . Keirbaja paralela e informaciencar šaj te notirinel pe kaj o rekordno 2015 berškana sine notirime 24.000 ikljojba tari i them , kotar so 12.000 na iringje pe , panda nane nakhlo odova rekordinuma o themutne tari Makedonia so džana te dživdinen ki Germania taro berš ko berš so sa majbaro.

Sar so havljarela o "Deutsche Welle" e germaniakiri statistika sikavela kaj bajrol o numero taro gastarbajteria so aven tari Makedonia startea taro 2011 berš . Teganbi ki them avile 5.679 imigrantia , ama ačhile salde 495.

Ko avutno 2012 berš notirinel pe drastično progresi . Taro 11.000 imigrantia , ki Germania ačhile hari pohari taro jekvaš, jali - 5.351. I progresia bajrola sine em ko berša so avena.

Link: https://www.dw.com/mk/%D0%B8%D1%81%D0%B5%D0%BB%D1%83%D0%B2%D0%B0%D1%9A%D0%B5%D1%82%D0%BE-%D0%BD%D0%B0-%D0%BC%D0%B0%D0%BA%D0%B5%D0%B4%D0%BE%D0%BD%D1%86%D0%B8%D1%82%D0%B5-%D0%B2%D0%BE-%D0%B3%D0%B5%D1%80%D0%BC%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%98%D0%B0-%D1%81%D0%B5-%D0%B7%D0%B0%D1%81%D0%B8%D0%BB%D1%83%D0%B2%D0%B0/a-49604583

Taro akana ko SN Tabanovce - Preševo, „One-stop-shop„ - salde jekh barabutni kontrola

O koncepto barabutne simantrakere kontrole jekhe ačhavibaja majpendžarde sar “one stop shop”, si but loheste thaj nakomplicirimi procedura kana si ko jekh barabutno simantrakoro nakhiba, normalno ačhajbaja , prekal so i kontrola ko dromarutne, i roba thaj olengere transportno vordona, kamionia, busia thaj aver ka kerel pe salde ko jekh than.

Bašo dromarutne thaj o transporterora so džana tari Srbia premal North Makedonia, e simantrakoro ofiso ki Srbia ka kerel e ikljojbaskiri kontrola ki teritoria amare themake ko simantrakoro nakhiba Tabanovce, a i kontrola okola so dromarena tari North Makedonia premal i Srbia,e ikljojbaskiri kontrola ka keren o makedonikane ofisora so ka implementirinel pe ki teritoria tari Srbia ko simantrakoro nakhiba - Preševo.

E simantrakoro nakhiba Tabanovce si salde start bare trampenge so udžarena pe ko buteder simantrakere nakhiba so si ko thavdipa o proektia aver amare paše themencar sar so si Albania thaj Kosovo , so ka anen bare benefitia e ekonomsko operatorenge.

ROOSA: Studia baši i situacia ko Finsko Roma

I studia baši situacia e Romencar ROOSA si studia so si kerdi e Romane populaciake tari Finska olengiri inkluzia , ko sastipa, thaj funkcionalno adaptacia taro finsko Roma.

I studia artiklirinela džanlipa ki implementacia ko politike taro Roma. O nacionalno instituto sastipaskere lačharipaske te implementirinel pe i studia e Romenge sar kotor taro proekti e Romenge thaj kotor taro odova proekti Nevo Tija (Nevi era), koordinirime taro Universiteti bađo nauke tari Diakoniam finansirime taro Europakoro socialno fondi.

O Finsko Rom si kulturno minjoriteti so si nahulavdo kotor tari multikulturakiri Finska

Nanipa taro apartmania thaj khera , tikne edukacie , buti thaj strukturno diskriminacia keren sine presia ki pozicia e Finsko Romeske. O Finsko Roma keren sine progresia ko olengere niamia thaj inkluzia prekal NGO thaj Konsileskere ofisora.

I Studia baši situacia e finsko Romeske si planirime thaj implementirime bašarbutne e finsko Romencar . Ola lele than ki implementacia e studiake sar anketirime manuša , sar aktivno elementi em sar ekspertoa so planirinen i trampa ko sublimato e studiake barabutne e rodaripaskere grupaja.

O informacie sine khedime ko diferentno reonia ki Finska. Taro sa 365 so lele than 142 sine murša, a 223 džuvlja. I studia ko aktiviteto konektiringja sastipaskere kontrole thaj strukturno intervju jali pučljaribaskoro lil.

O rezultatia sikavena kaj okola so lele than sine lačhe so promoviringje inkluzia ko sasoitnipa. Akava konektirinel suporto e jekhinake, sar so si importantno ekonomsko thaj pishološko suporto maškar i paše familia, thaj maškar suporto ko praktikano aktiviteto.

Aver targeti sine aktivno leiba than e khangirenge thaj o asociacie. O faktia sine o pharipa te avel pe dži ko finansie, so šaj kerel maktrušale o kvaliteto dživdipaske. Avere rigatar ki studia e Romengiri sine čale taro olengoro socialno angažmano.

Konkluzno aktiviteto sine o sastipe thaj i situacia bizo phare fizičko funkcionalno kapaciteto ko romane džuvlja, thaj učo nivel hronično nasvalipa so korkoro ola vakergje le thaj o rizik faktori.

Em o Romnja thaj o roma sine le nekobor negativno sastipaskere notacie sar nanipa taro fizičko aktiviteto, thaj baro nivelo pijbe cigare . I diskriminacia da sine ko učo nivelo akceptirime.

O rezučtatia tari akaja studia šaj te ove lende sar relevantno faktori ko aktivitetia taro pprofesionalcia ko diferentno aktivitetia so akceptirinen e Romen sar pire klientia.
O rezultatia keren identifikacia ko konkluzno prioriteti ko sastipe thaj situacia . O Roma si ki teleperavdi pozicia dži ko sar egzamplo - o progreso ko olengoro edukaciakoro nivelo thaj te dikhel pe prekal pozitivno trendia sar sikaveiba olengere sastipaske thaj situacia.

O predizvikia so si identifikujme prekal akaja studia trubul te opservirinen pe thaj o Roma trubul te oven akceptirime ko avutno socialno thaj sastipaskere reforme te šaj kerel pe realizacia ko egaliteto e Romenge sar o aver minjoritetia. I studia e situaciake ko Roma ka del lačho fundamentalno struktura te džal pe majodoriga ko pozitivno drumo e aktivitetenge.

Ki memoria taro 26 juli 1963 berš - MIRO ČHAVORIKANO ROJBA - KRUTULINGJA JEKH DŽIVDIPA

Ikljola sine i javin, thaj salde so džangavgjovela sine o dive sine notacia kaj i 25 beršengiri Romani džuvli tari Purani Topaana trubul te uštel te tharel i jag anglal i tikni avlin anglal o purano kher thaj o kazani šeencar te ovel čhivdo te kejrol , te thovel thaj palo odova te šukjon o šea.
I terni Romni lo peste vakergja:" Avdive ka ovel palem tato sar erati, ka šukjon o šea but sigate".
Kana o pani takjola sine, lelja i purani metla te šulavel i avlin, a angleder koga panjea prskingja la ma te uštel praho.
I jag telal o kazani počmingja te thabljol majbut em o pani te keravgjovel. Odova sine momenti kana oj lelja i purani kopana em o sasto kazani e šeencar čhorgja le ki kopana.

Bešlja trujal i kopana em počmingja pe vastencar em sapunea zorale te morel o šea te šaj oven poparne em majthovde

Ko momenti kana thovel sine o šea te oven majparne taro jekh drom šungja čhavorikano roiba andral taro purano kher.
Irangja pe dikhlja prekal o udar taro kher em korkoro peske vakergja:" Ah bre mo čhavo akana li arakhljan te robe. . Šaj bokhalo ka dav le thud. But rano uštiljan . Pandž si o saato!"

Khuvgja andre ki soba so sine čorolikane kerdi lelja e tikne čhave taro jorgani em dušeko so sine em e tikne 1.5 beršengere čhave lelja le ki piri angali.
. O čhavo rovela sine soske mangel sine thud em sine bokhalo!

Iklili taro prago e purane kherewstar bešlja anglal i kopana e šeencar em dengja le i čuči te piel thid.
O čhavo dikhlja kaj si odova e dajakoro thud, čhinavgja rojbaja em počmingja te piel o thud.

Em ko vakti kana o tikno čhavo piel sine tromale o thud ki angali pe dajakiri taro jekh dromsar telelphuvjakoro buka šungja pe em i phuv te tinanel.

O tinaniba em zorali buka uli haotično daravutni nakontrolirimi katastrofa.

Šunen pe sine haotično pište em vika so našti bistrel pe. O purane khera tari Purani mahala jekh palo jekh našavgjovena sine taro horizonto.

Na sine majlačho ni o purano kher so angleder 3 minutoa sovel sine tromale o tikno čhavoro andre , o duvaria andral pele jekh upral javer ko than ko dušeko em čaršafo kote sovel sine o tikno čhavoro.
Sine 26 juli 1963. O saatoa sine 05:17
Miro teganutno čhavorikano roiba sine rojbe te džal miro dživdipa majodoriha!
Agjaar manglja te ovel!


Akava si prekal i notacia tari miri akana rametlika muli daj aso olakiri memoria ko avgo momentoa taro katastrofalno phuvjakoro tinaniba ko 26 juli 1963 berš.

Youtube:

 

FaLang translation system by Faboba

Mangava te vakerav

Momentalno Online

       Isi 66 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali