Ko savato ko 30 aprilo 2022 berš ki Kinoteka taroi Makedonia mukhlili I perda akaleberšeskere jubilejno 20 Romano filmsko festivali “Somnakaeskiri rota 2022”

Ki utsavali ceremonia barvale programaja kotor ka den pe o diplome thaj sertifikatia sa okolenge so ko akala festivalsko divesa sine kotor taro oficialno thaj revialno kotor. Sar sako berš akava da organizatori si I SP BTR Produkcia thaj o direktori e festivalskoro o Zoran Dimov so finansiski sine suportime tari Agencia filmeske R.Utarali Makedonia thaj kotor taro finansie dengja thaj I Diz Skopje.

Ki filmeskiri programa so startujngja taro 26 aprili em sine dži ko 29 ašprili ki Kinoteka e Makedoniakiri sine em nekobordiveseskere filmsko praktika ko keriba videa tari jekh minuta kote phursarkerde sine o trin majkreativno videa em resle plakete thaj phursakoa.

Ko jekh sine organizirime em trinkurkeskiri praktikani aktiviteto ko keriba ternengoro video so ka oven prezentirime em phursakerde thaj sine dende em sertifikatia. O praktikane edukativno performansia sine legarde taro filmsko bukjarne o Darko baševski thaj i Marija Džidževa.

Ko holeti „Bob Bon“ ko Skopje sine organizirime thaj rotali mesali ki tematika „O Roma ko filmia“ kote than lele pendžarde filmsko bukjarne sar tari Utarali Makedonia sine diskutantia taro Turkia, Srbia, Ungaria Kosovo thaj Špania.

Ko dive taro utsavalkeriba ko ceremonialo ka ovel tikno muzikakoro performanso kote ka keren pe muzikakere numere taro gilja so sine ko filmia kote lajt motivo si o Roma.

Ko utsavalo ceremonialo phursarkerde thaj ka len plakete em statuetke akala filmia em akala kategorie:

Phursako majterno akteri – Aleksej petrovski, Phursako akcepcia ki Romani Jekhin - Project series "Support for Cooperation", tari Ungaria. Phursako arakhibe savakteskere moldipa e filemske „O Roma tari Srbia“ Šaban Bajramović Republika Srbia, ki produkcia tari Media Reform Centro Niš (MRCN).

Majšukare scenario o filmi „Baro istariba 1749“ – Špania . Ki kategoria muzika resela o filmi - Romanlar: Serdar Mahallesi İzmit – tari Turkia.

Majšukar režia si dendo e režisereske Gjokcin Dokumaci e dokumentarceske „Kovan“ tari Turkia. Sar Grand Prix phursako em statuetka resleja o filmi „Dance in this chaos„- ki rećia taro Murat Žerka tari Utarali makedonia. Ko agor e festivaleske planirime si em utsavalo koktelo sa e misafirenge.

O Roma garvasiale džana ko ukrainsko askeri maripaja mujal I Rusia numa nesave olendar darana tari diskriminacia so udžarelalen kana ka agorkerel o konflikto.

„Oleskoro suno sine te arakhel e Ukraina” vakerela I 23 beršengiri Andćelina Debioš olakere romeske so marel pe mujal o rusko askeri ko Mariupol avere rigatar tari I Ukraina.

Ko olakoro tikno thaj čučo kher ko Užgorod ko utarpašćimalo kotor tari I Ukraina  grupa čhave khedenba nesavo purano dušeko so si sar kotor taro mebeli.

O Rom tari Debjoš o 31 beršengoro Igor kotlar si purano taksisti so gelo ko ukrainakoro askeri ko 2018 berš.

Ola si Roma em si len 5 čhija.

O drumo tari lengiri mahala Radvenka isi em fabrika bašo cimento ki akaja simantrakiri diz so si ko pašipe ki Ungaria thaj Slovakia . O kherA si čorolikane nane len ni kanalizacia ni takjariba.

O komunalno kompanie so legarena o gunoja na aven tre užaren o deponie. Trujal so si paldime em marginalizirime ki istoria o Roma so si paše 400.000 ki Ukraina ola jekh a jekh džana ko ukrainsko askerluko.

Koa kala čorole ukrainsko gava em o Roma kaj dživdinena garvasiale si čhivde ko sako kher o ukrainsko bajrako.

Link: https://www.aljazeera.com/news/2022/4/26/ukraines-persecuted-roma-community-joins-war-effort?fbclid=IwAR2yB32d3PrcHH0y4GNWjfYmkqx9j98Sl44L9EEK5eC-m165IDVYXF-F1kg