O stručnakoja vakerena: Bašo 100 berša akala 10 thema nane te oven
O stručnakia vakerena kaj sebepi o nivelo tari samudra , etnikane thaj kulturno hulavoipa, bašo
- Holandia
I Holandia ka ovel sebepi o klimatsko trampe . Akana o nivelo tari samudra si salde jekh metro em ko avutnipa olakoro ačhoviba si diskutabilno.
- Utarali Korea
Sebepi so akaja them arakhel pe telal I diktatura tari dinastia Kim taro 40 berša ko nakhlo šelberšipa pučiba si salde o vakti kana o bičalipa ko sasoitnipa ka kulminirinel thaj ka eksplodirinel.
- Belgia
I Belgia šaj nane te ovel pobuter unimi bašo 100 berša. Oj si hulavdi palo etnikane pučiba maškar o Flamancia thaj o Valoncia . Olen nane len jekh a jekh čhib em si len aver kulturološko diference.
- Maldivi
Akaja džazireskiri them maškar India thaj Afrika si la seriozno riziko te potoninel. Aso o notacie o Maldivi ka ovel avgo them so ka našavgjovel aso globalno klima a odova šaj ovel paše ko 2085 berš.
- Bari Britania
Soske kerel pe baši unia taro diferentno thema so si len bare mangina te oven biathinale šaj te arakhel akava em akale bare lumiakere thema.
- Irak
Palo konflikti taro 2011 berš akaja them si čačutno egzamplo taro sakodiveseskoro preperiba. Pali I egzekucia taro Sadam Husein so ikerel sine e thema unitarno akana si zorale hulavdo maškar peste.
- Kiribati
Akaja them ko centralno kotor taro Tiho okeani dži ko 1979 berš sine britansko kolonia . Oj akana si sar tropsko rajo akana o bajrardo nivelo tari I samudra učhargja akanaske duj džaziria.
- Špania
O regioni tari Katalonia ko paščimalo kotor e Španiake planirinela te hulavel pee m si la baro suporto odoleske. Kou tar tari Špania arakhel pe I Baskia so pire teroristikane organizaciencar keren zori te ovren ola da biathinale.
- USA
Faktea tari I historia em o amrikansko nacia si hulavde hor kulturakere em politikane diferenciencar maškar o utar em o dakšim panda taro baro Civilno maripa.
Majpakjavutne I Aljaska, Kalifornia thaj Teksas ka oven avgo so ka hulaven pe.
- Kina
E Kina si la baro problem taro ekološko aspekti so si telal o riziko paše 250.000 kinezia so merena sako berš. O koniesko govermento vakerela kaj I them šaj ačhol bizo pani pijbaske dži ko 2030 berš em bare si o šanse prekal akava formati thaj baripa ma te ačhol dći ko 2050 berš.