Isi jekh čačutno rizično virusi so si numero jekh ki lista biološko šastra: O epidemiologo Petrovič vakerel kola thema keren eksperimento olea
O epidemioologo Radmilo Petrovič vakerel kaj aso oleskere informacie šaj kerel biološko šastra so kak kerel atako salde upral angleder notirimi nacia em kerel pe buti ko odova.
O biološko šastra nane kerdi salde mujal o manuša , kašta jail hajvania numa te peravel ko kočaka e thema kaste si kerdi ekonomsko te eliminirinel ola vakerel bašo RTS o d-r Petrovič so pendžarela asavke virusia.
- Kana kerel pe lafi baši biološko laboratoria ki lumia so šaj potencialno kerel asavko virzusi sar biloško šastra . Taro bakterisko agensi , antraks šaj kerel sako, Ko 2004 berš sine 12 thema so keren sine biološko šastra a nane mukhlo odova e Konvenciajsa taro UN ko 1972 berš em oficialno 1975 berš so odova sikavel kaj niko na tromal odova te kerel.
Numa o lošno manuša kerena zori te keren super virusi te phanen o virusi so majsiga buvljola e virusea so siga mejrakerela. O virusi SARS sine phanle e azisko DNK em kergja nasvalipa salde ko Azijatia. So sine sar čače sine asavke em ki USA numa ola sine importime. I biološko šastra kerel pe sar uvertira ko ekonomsko maripa, I Variola ali ko fevruari 1972 berš palo odova sine operacia “Raduša” kote o teroristia tari Austria nakhle ki Jugoslavia te vazden bunti vakerel o Pterovič.