I Romani partia akala divesa dengja dži ki Republičko alusaribaskiri komisia RAK e alusaribaskiri lista tarom deputatia anavkerdi sar Romani partia – Srgjan Šajn.
„Romani Partia – Srgjan Šajn si čačutni lista tari I levica. Mara amen bašo rabotnikia, pretpriemačia, muzičaria, em agrargno bukjarne te oven reprezentoa ko parlamenti” vakerena tari I partia.
Sar so akcentirinena olakere representoa dengje I lista” ko rabotničko šeja sar refleksia taro mangina sa okolengere so kamen te dživdinen pire bukjarnipastar”
O specialno raporteri taro UN e minjoritetengere pučibaske o Fernand de Varen sikavgja avdive bari sevdža bapi I situacia ko minjoritetoa ko konteksti e rusiakerre agresiake upral I Ukraina thaj o tretmano upral o minjoritetoa so našena taro konflikto, Ov vakerel akava da:
“ I lumia si svedoko taro bari manušikani bibaht ki Ukraina. O dćivdipa sa e manušengoro ki Ukraina si ko riziko, konektiribaja em o sa etnikumosa, nacionalno minjoritetoa čhibjakere em religiakere minjoritetia. Dći ko agor taro 12 mart 2022 berš o Ofiso taro Učo komesarijati bašo manušikane niamia ko UN registririme si thaj zojrakerde si 1.663 civilno viktimia jail ratvarde an o konteksti taro šastrale atakoa ki Rusia mujal I Ukraina: 596 mudarde, konektiribaja em 43 čhave; 1.067 ratvarde, maškar so em 57 čhave. O čačutno numero taro viktimia realno si but pobare. Importantno sit e del pe dži ko dćanlipa kaj o minjoritetia , sar so si o Roma, kote so pobuter olendar si bizo dokumentia ki Ukraina, em si len specifično teleperavipa ko vakti taro akava konflikto. Akharava sa o rig ate den sevdža upral sa o minjoritetoa konektiribaja em o Roma, te ovel olen majbaro akcepcia dži ko humanitarno suporto bizi nisavi diskriminacia.
An I Ukraina isi oficialno nenonastikani armada anavkerdi sar bataljon Azov. O Azov si ekstremno desničarsko volontersko pešadisko armada kote isi la paše 2.500 ultranacionalistia so si len neonecistikani thaj suprematistikani ideologia.
I četa majanglal sine formirimi sar volontersko ko maj 2014 berš tari ultranacionalno banda “Ukrainakere patriotia” em I neonacistikani grupa taro Nacionalsocijalistikani alijansa baši Ukraina (SNA). O duj da grupe si len neonacistikane thaj ksenofobično idealia thaj kerena fizičko atakoa e migrantenge, Romenge em manuša so si kontra lengere idealia.
O Azov si politikani partia
Kerel pe lafi baši askereskiri jekhin so barili ki ideološko politikani partia kaskiri centralno baza si ko pašipa e dizjake Mariupol so si ki kinara tarp Azovsko more. I diz Mariupolsi jekh taro dizja so si majatakujme ki rusiakiri invazia.
Akala regionia si telal I kontrola taro rusko separatistia so si len suporto taro Kremalj so I Rusia anketirinngja olem ko 2014 berš.
Buteder džene taro bataljoni Azov si tari Purabali Ukraina em keren lafi rusisko čhib em pobuter olendar si paldoime ataro pire khera so sine okupirime taro rusko separatistia ki Purabali Ukraina.
Angleder desave divesa iklilo video kote jekh askeri taro Azov ćhivel o kuršumi ko balani mast . Odova akti sine kerdo sar mesaži primal o Čečencia kaj na trubul te aven ki Ukraina.
"Phraljačlen muslimania nane te džan ko dženeti amencar. Džan tumenge khere. Akate ka arakhel tumen bibaht. Oven saste čao”, vakergja o manuš taro odova video. I Al Džezeira lelja akava video numa na resla te notirinel si li čačutno.
Sare si volonteria. Ko maškar vakti o Azov kergja em politikani partia , sar nsacionalno korpusi , paraaskereskiri četa sar Nacionalno policia. Isi len em ternikano korpusi so si len bari sportsko centro, pendžsarde sar “ socijalno centro” jail pendžardo sar Kozačko kher psaše ko Majdan. Ko vakti taro o kampanje ko ukrainsko parlamentarno alusariba ko 209 berš o Nacionalno korpusi formiringja radikalno nacionalistikani partisko lista govermenteskere inicjativaja taro Jaroš, o Nacionalno sektori em I Svoboda.
Akaja koalicia reslja salde 2,15% taro vote ko nacionalno alusariba em na reslja ni jekh than ko Parlamenti, Ko 2017 berš hramosarel pe sine kaj šel ukrainsko čhave sine ko askereskoro kampi nilaeske kote maškar o aver siklile te keren buti kalašnikovea em teorie taro mariba . O kampi putargja le o bataljoni Azov.
Numa te šaj saste te havel pe o Azovsko bataljoni trubul te dikhel taro ideološko aspekti. O portparoli Andrij Djačenko ko 2015 berš vakergja kaj 10 dži ko 20 procentoa taro o membria si neonacistia, O nacistikane simbolia arsakhle pe ko lengere uniforme.
E batsaljone panda si le simbolia so si phanle e neonecizmoa thaj oleskere simbolia., Ko desavo numero askeria ko starti akale četake sine notirime simbolia em tetovaže kote isi SS notacie em nacistikane svastike.
O premieri Dimitar Kovačevski vakergja kaj ka tiknjarel o numero taro oleskere konsiliaria – sovetnikoa em ka ovel le majhari ki paralela taro anglutne premieria.
Ov vakergja kaj kotor taro odola konsiliaria nane te oven pobiuter ki odoja funkcia, a aver aka keren buti sar linisko bukja ko jekhina aso o kvalifikacie.
Vakerel kaj o anava okolengere so planirinel te ačhon sar sovetnikia nane panda te vakerel olen soske nane panda oficialno. Numa vakerela kaj si učekavlifikaciencar em pendžarutne profesionalcia kop le pozicie.
O Romano Demokratsko Sojuzi – RDS taro purano džanlipa em I them sar legarel pe primal o Roma del pe o pučiba: Ki odoja lista baši “eliminacia” dali arakhen pee m o duj romane sovetnikia o Elvis Memeti thaj o Aksel Ahmedovski?
Džanlipaja taro purano tertipi but lokheste šaj te ovel o Roma ma te ovel olen piro represento an o Govermentoi . A sos kergje akala duj konsiliaria o Elvis Memeti thaj o Aksel Ahemdovski te oven ki odoja lista? Soske? O duj da džene si profesionalcia ki pli buti Ko olengoro džanlipe em profesionalnost na troma te sumnina.
Numa o Govermenti agjar dali mislinela. O džovapi majpakjavutne si – Na! Te sekirinel pe sine i them em hari e Romenge dži akana ka ovel len sine Ministeri, viceministeri, ka profunkcionirinel sine o Sekretarijati em o Direktoriumi bašo Romane pučiba. Knuma sa odova sine salde dži akana čuče lafia,
Pendžaribaja o kapacitetia em o džanlipe taro romano politikano bloko akaja situacia ka ovel beskonečno soske olendar nane nisavi reakcia, Akana valjani o RDS sar asociacia ko jekh i AVAJA jali o NGO romano sektori de den akava pučibe ko astali em te rodel pe faisali akale situaciake. Dži kote ačhon o Roma bizo pire representoa ko Govermenti ka šsaj te vakerel pe kaj majodoriga o roma ka ovel kerdo lenge genocido ko sa o aspektoa sar so si edukaciakoro, kulturakoro, ekonomikano, socijalno em aver aspektia. O Roma ka oven majodoriga kaj so sine dži akana- nikote.
Gindina kaj o Roma na zaslućinen asavko tretmani te dikhen akava em te trainen.
