Socijala

80 berša taro mudaripa upreder 3.000 civilia an o Kragujevac

O Kragujevačko masakr (Germanski -  Massaker von Kragujevac) si masakr upral civilia ko Kragujevac em gava kergje le o nacistikane askeria tari Germania ko 19, 20. thaj 21 okotmvri 1941 berš

Ko akava masakr likvidirme sine paše 30000 manuša taro kragujevac em o gava a maškar olende sine em 300 sikle taro Kragujevac e 15 čhave taro 8 dži ko 15 berša (Romane so keren sine buti sar čistalia kundernge ki diz ko Kragujevac).

Premal o istoričaria odova dive egzekutirime sine 2.796 persone
I egzekucia sone kerdi sar akti taro garazi bašo 10 mudarde em 26 ratvarde germansko akseria ko mariba e partizanencar em četnikoa ko drom maškar o bar em Ljuljak.

O germansko komandanti Franc Beme ko 10 Oktomvri dengja akti kote bašo jekh mudardo germansko askeri te egyekutirinen 100 civilia a bašo sako ratavrdo germansko askeri te egezekutirinen 50 civilia. Aso i kalkulacia valjani sine te egzekutirinen 2300 manušen.

E Čehiakoro kriso angja efta krisoskere decizie sar šartiale mujal membroa tari neonacistikani grupe palo krisiba so sine saste 11 berš

Palo lunkovakteskoro kriseskoro akti baši promocia neonacizmeske ki konekcia e grupake  Národní odpor - NO, O Kriso ki Praga dengja len šartiale kriseskere decizie phanlipaja taro enja dži ko 18 masekoa e efta krisime personenge. O kriso ko jekh notiringja kaj o kriseskoro akti mujal o Patrik Vondrik ka kerel pe sar ekstra kriseskoro akti.

Ko pučiba taro čehiakere žurnalistia o protparoli tari kriso I Pavla Hajkova dengja o info ko 12 oktomvri . O krisime sako drom notiringje kaj nane bange.

O kriso majanglal čhinavgja o procesi sebepi so nakhlja but vakti, I decizia sine notirime em taro Regionalno kriso ki Praga. Numa trujal akala duj ande decizie taro akala matele instance sine čhinavde taro Čehiakoro majućčo kriso ko mart 2020.

O krisia počmingje akava akti taro 2021 berš . Majbari globa o Kriso dengja jekh thaj ekvash uslovno phanlipa baši  Mihaela Dupova.

O krisime Ričard Lang reslja jekh berš uslovno. O kriso e averen krisime sar so si - Milan Hroh, Martin Vaklavek, Daniel Zavadil, Petr Fraj thaj Filip Vavra – ko enja masek phanlipa jekhe beršeske suspenzia.

 

Link: http://www.romea.cz/en/news/czech/czech-court-hands-down-seven-suspended-sentences-against-members-of-neo-nazi-group-after-trial-that-lasted-11-years

Analiza: So si o faktori so isi bato numero navalidno listia votake ko akala avgo rota lokalno alusariba

Si li I avgo rota taro lokalno alusariba sikavela kaj o makedonikano sasoitnipa pelo ki jekh letargia kote taro jekh ko aver alusaribaskoro ciklusi ovel majbut reflektirime so legarel ki majbari indiferencia e dizutnenge ko sa o procesoa ki them, konektiribaja thaj o alusariba sar majučo demokratsko akti em refleksia e naciakere mangipaske.

Duj fenomenia tari I avgo rota ko lokalno alusariba perena ko jakha em si interesno analizake. Odova si o relativno tikno nivelo so iklile te den piri vota diferencijaja taro anglutne alusaribaskere ciklusia thaj o rekordno numero navalidno hngibaskere listia.

Pobuter taro 60.000 navalidno hangibaskere listia em telal 50% so iklile ko alusariba taro sabarabutne registririme hangutne si indikatori thaj alarmi e politikakere subjektonge an I them kaj o dizutne nane ćale taro o drumo kote džala I them ko nakhle 30 berša em I forma sar legarena e thema . Ko odova mesažo taro o dizutne si bičhavdo jekh a jekh em e poziciake em e opoziciake.

Baš o navalidno hangibaskere listia em I tikno procenti so iklile te den piri vota si jekh barabutno indikatori kote palo sako alusariba an I them na šinel pee m na valorilizirinel pe I vota taro baro numero dizutne so si mukhle ki rig. Jali olengoro legaripa najzorale si eho sar anglohavljarin e situaciake em šartia ki them em o političaria ko sa odova.

Ko mmomenti o votibe ko alusariba keren salde majbaro numero dizutne so si membria ko partie so nane lačhe ko demokratsko procesoa an I them.

Sar faktori taro fenomeni tikno interes votibaske em baro numero navalidno hangibaskere listia locirime si ko dizutne so nane čale so dikhle sa odola ko partie aktivitetoa ko nakhle 30 berša.

Odova si protesto. Oodva vakerel pe dži savo nivelo reslja i makedonikani demokratia, Ppobaro numero taro manuša pobuter na pakjana ko odola elite so keren mariba baši fotelja, soske si iskompromitirime.

I demokratia an I Makedonia ačhola em trubul te nakhel but vakti te havel pe kaj okova so mangel te avel ko legaripa e themake trubul elementarno., moralno hoš primal I them e dizutnenge em bašo savorenge. Ten a sine le odova sensi baši them sar ka pakjal leske I nacia ko leskoro butikeriba  em mangel šukar epire naciake.

O dizutne prependžargje kaj sa o pollitičaria si identično em odoleske našavgje I mangin te ikljon ko votiba.

Ko momenti kana na respektirinen pe o kanonia kana o političaria khelen I rolja kaj si ola pe naciake salde te aven ki funkcia em te len kotor odolestar so si preperdo e naciake, tegani ovena ola razočarime., Tegani o manuša jail nane te ikljon ko votiba, jail te iklile ka keren e votibaskoro listo navalidno Odova si protesti sebepi akala situacie soske o dizutne dikhle  kaj sa o političaria si identično em odoleske nane člen interest e den piri vota. Ko majbaro numero kerel pe lafi bašo okola našpartisko manuša so si razočarime em tari jekh em I aver politikani dendi programa em akana na mangen nikaske te den piri vota.

O Miodrag Majikč si akaleberšeskoro laureati “Literaturno čeren” ko Festivali e Europsko literaturake

O Miodrag Majikč si akaleberšeskoro laureate ko phursako „BookStar 2021“ bašo najaktuelno lil anavea ko Frestivali Europsko literaturake e lileske „Pelikanenkoro džaziri”. O „Pelikanenkoro džaziri” opservirinela I jazia taro duj terne Roma so kote slučajno agorkeren anglal o krisi (sudo) em anel pe lenge decizia taro krisi so phravel avera aktia so niko našti te pretpostavinel kaj ka ikljol sa agjaar.

O storie tari I Ajša, Gabriel, Pavle thaj Jovana si storie taro o dželatia so oven viktimia em o viktimia oven dželatia korkoro pe jaziake. Odova šaj ovel sakoneskiri paramis emo j odma ovela kotor amender sakonestar. O Majić nikana na sine le šansa te del antvorto ko došperaviba mujal oleste. Na kergja odova soske ikerel pe sine  ko piro profesionalno kodeksi em na manglja te kerel lafi aktenge kote ov sine šerutno krisari. Ko than te komentirinel akala atakia mujal oleste o krisari kerela sine nevo lil so nane salde literaturno akti numa ekstra akti so valjani te sikljova te mara amen sar so valjani . Akava si but phari em realno paramis kote trujal ande saste decizie so šaj kerena bare tragedie.

FaLang translation system by Faboba

Од 5 Ноември 2022 достапен документарниот филм на СП БТР „Небо, Точак, Земја„ на Max TV и Max TV GO со пребарување –Видеотека

Mangava te vakerav

6-to Romano Čhavorikanoo muzikakoro festivali 
„Čhavorikano Suno 2022“ – SP BTR

6-ти Ромски Детски музички фестивал
„Детски Сон 2022„ – СП БТР

6th Romani Children's Music Festival
"Children's Dream 2022" - SP BTR

Momentalno Online

       Isi 79 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Golden Wheel - Entry Application Form

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali